Kakšen bo vaš letošnji vrt?

Nedavno predavanje priznane strokovnjakinje za podnebna in klimatska vprašanja dr. Lučke Kajfež Bogataj v Beli krajini me je spodbudilo k pisanju današnjih nasvetov.

Dotaknila se je mnogih zelo zaskrbljujočih dejstev našega Modrega Planeta. Pretirana poraba naravnih virov in energentov, vode, avtomobilska rast, eksponentna rast prebivalstva in s tem pridobivanja hrane, zaradi požiganja gozdov vse več novih plantaž, nenehna pozidava in nova in nova tlakovanost in urbanizacija našega površja. In mnogi drugi problemi, veliko jih je sinergistično povezanih, zelo skrbi rast povprečne letne temperature. Divji naravi, naravnim ekosistemom, ostaja le še majhen delež.

Zato bo danes zapisala nekaj razmišljanj in predlogov kako tudi v vaš vrt, mogoče do sedaj bolj konvencionalno zasnovan, lahko vnašate glavne značilnosti divje narave, njenih čudovitih procesov, naravnih prenosov snovi in energije.

Uporaba naravnih materialov

Če snujete nov vrt ali preurejate del vrta, uporabite naravne materiale, npr. lokalni kamen, drevesno skorjo, veje ali vejice, ostanke žaganja ali skodlanja, slamo. Ali reciklirajte že uporabljene materiale, npr. opeko, pesek, les. Vendar jih uporabite zelo ekonomično, le tam, kjer so potrebni za hojo, posedanje, za zastirko, za škarpo ipd., rastline naj bodo kraljice vrta.

Živa meja

Če se ob robu vaše parcele odločate kaj postaviti, sprejmite modro, trajnostno rešitev in posadite zeleno - živo mejo. Postala bo življenjski prostor za številne vrste ptičev in majhne sesalcev, na svoj vrt boste privabili tudi pajkovce in žuželke. Grmi so lahko raznoliki, naravni ali okrasni. Črni trn, glog, gaber, kalina, tisa, tudi zimzelena pacipresa in pušpan. Zadnja desetletja so bile pogoste zasajane grmovnate rastline forzicije, japonske kutine, kerije in ognjeni trni. Še najboljša izbira je nasad jagodičevja, seveda tam, kjer živa meja ne meji na prometno cesto.

Raznolikost vrst in sort
Postopoma oblikujte ali zasajajte pisan vrt, kjer v mešanih družbah rastejo drevesa, grmovnice, sadno drevje, okrasne rastline, zelenjava in zelišča, saj ta v največji meri posnema prepletenost živega sveta v naravi.

S tem boste ustvarili mnoga mikrorastišča, ki ustrezajo potrebam različnih rastlin in živali. Potrjeno je, da bodo tiste rastline, ki jim boste ustvarili optimalne razmere; ustrezna vrsta tal, količina vode in svetlobe, zelo dobro uspevale. Potrebovale bodo zelo malo vaše nege.

Vrtnarjenje brez umetne zaščite

Rastline v mešanih zasaditvah bodo manj zbolevale in manj jih bodo napadli škodljivci. In krog prednosti takšnih zasaditev še ni končan. Ne boste potrebovali pesticidov in herbicidov in fungicidov. (Varčujete zase in za naravo!) Uporabite pa lahko naravne pomočnike, čaje, škropiva, gnojila iz rastlin. Poiščite vire informacij, poučite se in uporabite koprive, kamilice, gabez, preslica, vratič, baldrijan in druge rastline.

Pleveli so tudi dobrodošli

Tiste, ki mislijo, da je lepa trata le tista iz trave, ne bom prepričala. Tisti pa, ki bodo dojeli, da je mnogo lepša mešana cvetoča trata, bodo tudi regratu, marjeticam in detelji pustili rasti.

Pleveli na vrtu so seveda konkurenca kulturnim rastlinam, zelenjavi in zeliščem, jemljejo jim prostor, svetlobo in hrano. O tem ni dvoma, zato jih omejujte. Spodkopavajte in pustite na gredici. Ali jih, če še ne semenijo, odnesite na kompost, postali bodo gnojilo. Lahko so hrana domačim živalim. V sušnih in vročih poletjih zadnjih let se je izkazalo, da so lahko pleveli na vrtu še dodatno dobrodošli. Kot naravna zastirka ohranjajo vlago na gredicah in tudi hladijo tla okoli zelenjave ali zelišč.

Vrt ni naraven vrt, če v njem ni živali
Prepričana sem, da vsi poznate kakšno vrtno prehranjevalno verigo. Naravno pravilo, naravni red je takšen, da obstaja za vsakim rastlinojedcem mesojedec. Hrošče, ki bi sicer zdesetkali vaš pridelek, bodo jedle ptice, uši, ki se naselijo na vaš fižol, bodo omejile pikapolonice in mrežekrilci, martinčki pa polže, krti…

Če boste uspeli skreirati takšen vrt pa ga že lahko mirno imenujete ekološki, biološki ali organski, naraven…