Kdo ne pozna gozdnih jagod

Drobne, a sladke, dišeče, vabeče, to so junijske kraljice gozdnih obronkov, jas in svetlih gozdov. Rastejo v Aziji in Evropi. Pri nas, pod Gorjancih, uspevajo tudi na bregovih in na mnogih prisojnih kotičkih razdrobljenih belokranjskih kmetijskih travnatih površin.

Seveda imamo na izbiro širok nabor različnih sort vrtnih jagod, kot količinski nadomestek, a te po okusu ter hranilnimi in zdravilnimi sestavinami stopicajo daleč za divjimi sorodnicami. So pa zaradi svoje nizke rasti (za sadje) pomembne spremljevalke zelenjave in zelišč na naših vrtovih.

Gozdne jagode spadajo v družino rožnic. Pravo botanično ime najbolj poznane gozdne jagode je navadni jagodnjak, latinsko ime pa Fragaria vesca. V času lanske korone so nekako osvojile eno izmed gredic na našem zeliščnem vrtu in razveselile naše srce in brbončice.

Navadni jagodnjak je nizka, 5 do 20 cm visoka trajnica. Listi, ki izraščajo iz korenike, so na dolgem peclju, razporejeni okrog stebla. Vsak list je sestavljen iz treh lističev, ki so porasli z dlačicami in nazobčani. Iz pritalnih listov poganjajo nitaste nadzemne živice, ki se razraščajo po zemlji. Ko se pogreznejo in ukoreninijo, omogočijo širjenje rastline. Cvetno steblo je pokončno, gosto dlakavo. Nekaj cvetov raste iz pazduhe majhnega listka. Venček belih cvetov obdaja še čaša zelenih listkov. Plodovi jagod so birni, na razširjeni cvetni osi do razporejeni majhni oreški.

V naravnih okoljih po vsej Sloveniji so prisotne vse 3 vrste jagodnjaka: navadni, muškatni in zeleni. Vsebujejo veliko mineralov, vitamine A, B1, B2, ter vitamin C, folate, sluzi, čreslovine, flavonoide in eterično olje.

V ljudskem zdravilstvu se uporabo jagodnih listov (in korenine) svetuje pri obolenjih z drisko, vnetjih žrela (grgranje poparka ali prevretka) in tudi pitje večjih količin čaja pri obolenju jeter ter pri revmi in protinu. Jemanje plodov jagod se priporoča tudi pri pomanjkanju železa v krvi ter za zniževanje vročine.

Vendar tu velja opozorilo, saj pri nekaterih ljudeh jagode lahko povzročijo alergične reakcije.

Čaj iz listov gozdnih jagod

Prav gotovo je ta čaj s svojimi blagimi, a blagodejnimi lastnostmi primeren tudi za pripravo zdravega napitka za otroke. Uporabite lahko celoten nadzemni del rastline: posušena stebla, popke in jagode. Pripravite ga kot poparek ali kot prevretek.

Lahko pa si pripravite mešanico iz listov gozdnih jagod, melise, mogoče še ognjiča ali materine dušice ali dobre misli. Tudi ta čaj je primeren za občasno pitje vse družine.

Jagodna kulinarika

Prepričana sem, da bralci teh vrstic poznate kar nekaj jedi, v katerih so med sestavinami gozdne ali vrtne jagode. Od sadnih tort, sadnih kup, sokov do sladoledov in marmelad. Večini ljudi so jagode najbolj okusne v kombinaciji s smetano (in čokolado).

Ali ste vedeli, da lahko z jagodnimi listi odišavimo, mariniramo tudi meso?

Jagodna kozmetika

Njihova uporabna vrednost je cenjena tudi v naravni kozmetiki. Naj navedem le nekaj možnosti.

Jagode zmečkajte in si z njimi namažite zobe. Pustite 5 minut, izperete, nato dodajte na zobe še malo sode bikarbone in ponovno izperite. Tako si kadilci in tudi osebe, ki imate barvne obloge na zobeh, lahko dobro očistite zobe.

V poletnih mesecih, je večja možnost sončnih opeklin. Če vas je sonce presenetilo, narežite jagode in položite na vroče predele kože. Obloga iz jagod bo učinkovito ohladila vneto in pordelo kožo.

Lahko pa poskusite tudi tale nasvet. Zmečkane pasto iz jagod položite na kožo, npr. rok, kot oblogo. Tako si boste belili kožo in odstranjevali sončne pege.

Čistilno in hranilno jagodno masko s kisom pripravite tako, da pest jagod zmečkate. Dodajte 1-2 žlici jabolčnega kisa in nanesite na obraz, a ne okoli oči. Pustite delovati do 30 minut in nato sperite z vodo. Ker salicilna kislina v plodovih deluje protivnetno, boste odstranili odmrle celice v povrhnjici kože. Jagode bodo očistile vašo kožo, ki bo postala mehka in bo lažje vsrkala druge hranilne snovi.