Na vsebino

Orlova praprot, ustvarjalka steljnikov

Bliža se kresni večer, na bregovih že cveti šentjanževka, v naših gozdovih je vse bolj bujno raste kresničevje in seveda orlova praprot. Mogoče pa boste letos vi med tistimi, ki se bodo na kresni večer podali v bližnji gozd, da bi po iskali »praprotno seme«. z namenom, da ga položijo v žep in da bi potem slišali živalsko govorico…

Orlova praprot (Pterinum aquilinum) je prisotna v naših belokranjskih steljnikih kot glavna podrast. Ima sposobnost hitrega vegetativnega razmnoževanja in zato v zelo hitrem času lahko osvoji zelo velike površine. Tako jo lahko zadnja leta naši obiskovalci opazujejo tudi v bližini našega zeliščnega vrta, kjer so po sečnji mešanega gozda nastale določene praznine.

Najbolj pogosto je prisotna v kislih svetlih gozdovih, ob gozdnih robovih, na gozdnih čistinah in pogoriščih; vse od nižine do subalpinskega pasu.

Ker so jo kmetje stoletja koristili kot steljo za živino, (ponekod še danes), je zaradi košnje oblikovala prav posebne habitate, imenovane steljniki. Ti so značilnost naše belokranjske kulturne krajine in deloma zavarovani.

Orlova praprot je kozmopolit, saj je prisotna skoraj v vseh delih sveta, razen v polarnih predelih, stepah in puščavah. Zanjo je še posebej značilno, da so njeni listi dolgi in široki, skratka veliki, vse do 2m. So dolgopecljati in izraščajo iz plazečega, podzemnega stebla (rizoma). Listi so 3-krat pernato sestavljeni, v obrisu trikotni, z dokaj velikimi, trikotnimi segmenti prvega reda. Segmenti zadnjega reda so črtalasto podolgasti, celorobi ali valovito plitvo nazobčani. Imajo navzdol uvihan rob, ki zakriva trosišča, v katerih dozorevajo trosi. Rizom ima v prečnem preseku značilno obliko, ki spominja na dvoglavega orla (aquilinum – odtod latinsko in slovensko ime).

Ljudska verovanja

Orlova praprot spada med močne zaščitne rastline. Naši predniki so bili prepričani, da v njihovem domu ustvari močno zaščito, zato so jo zažigali v hiši. Če pa so jo zažigali zunaj, naj bi priklicala zaželeni dež. Seme praproti naj bi ščitilo pred udarci strele in uroki. Dekle, ki je na prsih nosilo praprotno seme, naj bi kmalu našo partnerja. Včasih so praprot polagali v čevlje, da bi odganjali utrujenost in si z njo greli noge.

Išias, vnetje bedrnega živca

Učinkovito si lahko pomagajte tako, da na stegno pritrdite liste praproti. Postopek ponavljajte 3 tedne.

Pomoč pri revmi

Vsak večer pojdite v gozd in naberite košaro listov. Posujte jih po ležišču, pokrijte s tanko bombažno prevleko in se odpravite k počitku. Če boste določeno obdobje, mogoče 3 do 4 tedne, spali na takšnem ležišču, bodo hude revmatične bolečine gotovo pojenjale.

Preko dneva pa si pri revmatičnih bolečinah lahko pomagate tako, da praprotne liste poparite z vrelo vodo in nato uporabite za oblogo posameznih bolečih delov telesa.

Šopek iz orlove praproti in sivke

In za zaključek še namig za okrasitev vašega ožjega bivalnega okolja. Čipkasti zeleni listi praproti, v kombinaciji z vijolično in dišečo sivko, so čudovita popestritev notranjosti vašega doma ali pa vhoda v hišo.

Minka Kočevar

Minka Kočevar

Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.