Ta zeliščna rastlina je pogosto rasla kot trajni grmiček že na obhišnih vrtovih naših babic. Vseeno pa so še nedavno za njeno nego bolj priporočali gojenje v posodi. In da jo je pred zimo potrebno premakniti v notranje prostore ali vsaj pod balkon, k hiši. Moje izkušnje z gojenjem rožmarina na prostem so dobre, zato lahko z gotovostjo trdim, da rožmarin v naših krajih nima večjih težav z mrazom, celoletno rastjo na prostem.

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) spada v družino ustnatic. V naravi so rastišča tega močno dišečega vednozelenega grma mnoge grmovnate združbe Sredozemlja. Drugod je gojen kot okrasna, začimbna in zdravilna rastlina.

V višino zraste od 50 do 200 cm. Steblo je kvadratasto, drugo leto začne leseneti, a vsako leto požene nova, mlada zelena stebelca in lističe. Lističi so smolnati in usnjati, iglaste oblike, listni robovi so upognjeni navzdol. Cvetni venec je bledo moder, dolg 10 do 12 mm. Cveti od aprila do junija, na Primorskem že od decembra do februarja.

Rožmarin lahko razmnožujete s stebelnimi potaknjenci in si ustvarite živo mejo. Vejice za takojšnjo uporabo ali sušenje lahko po potrebi režete vse leto.

Glede na zdravilne učinke ga uvrščajo med rastline, ki krepijo želodec, živce in srce, dražijo kožo in razkužujejo. Je zelo aromatična rastlina, saj vsebuje veliko eteričnega olja.

Rožmarinov čaj razkužuje in poveča izločanje seča. Učinkoval bo pri prebavnih težavah, napenjanju in pri pomanjkanju teka.

V obliki kapljic tinkture, vam bo rožmarin notranje pomagal pri napihnjenosti in krčih. Zunanje pa lahko alkoholno raztopino vtirate pri migreni, revmi in omedlevici.

Lahko pa tudi četrt ure pest rožmarina kuhate v litru vode in ta prevretek kot zeliščni obkladek polagate na obolele revmatične ude.

Rožmarin v kulinariki

Kot začimbo ga lahko uporabljate v različnih jedeh, npr. v juhah, zelenjavnih in mesnih omakah, pri pripravi perutnine, ovčetine, svinjine in mesa divjih živali. Pečenemu krompirju bo dal svojevrstno noto. Tudi rožmarinov kis bo dopolnil okuse mnogih solat in drugih jedi. In še nasvet za vse, ki ljubijo jedi na žaru: rožmarinova stebla nalomite in položite na žar, odganjal bo mrčes, odišavil bo vašo peko.

Rožmarinova kopel

Rožmarin v kopeli spodbuja krvni obrok, pomirja živce, krepi utrujeno kožo, poživlja prekrvavitev tkiv in deluje protivnetno. Vonj rožmarina spodbuja veselje do življenja in odganja stres. Kopel se odsvetuje nosečnicam.

Rožmarinovo kopel pripravite tako, da 50 g rožmarinovih lističev stresete v posodo z vodo in zavrete. Nato odstavite z ognja in pustite, da se namaka 30 minut. Potem precedite in prelijte v vodo za vašo kopel.

To je popolna kopel za poživitev celotnega telesa, pri infekcijah, ranah, pri uveli in utrujeni koži, kot dodatek jutranji kopeli.

Rožmarin skozi zgodovino

Zgodovina človeštva, Evrope, je polna legend o uporabi in zdravilnih učinkih rožmarina.

Med drugim so ga med epidemijami kuge dajali v ročaje sprehajalnih palic in v vrečke, ki so jih nosili okoli vratu, da so vdihavali njegov vonj, medtem ko so se zadrževali v okuženih območjih.

Naj zaključim z mislijo iz naslova, njegovim slovesom, da izboljšuje spomin. Zato je bil skozi stoletja (in ostaja) sinonim zvestobe med zaljubljenci in če je nevestin šopek vseboval tudi rožmarin, je to prinašalo srečo.

Znan je slovenski šopek, nagelj in rožmarin.