Na vsebino

Šipek, odličen pomočnik za imunski sistem

Navadni šipek (Rosa canina), pasja roža, divja roža, tudi divja vrtnica, je 2 do 3 m visok, trnasto razrasel divji grm, ki raste na gozdnih robovih, posekah, gmajnah pa tudi na zaraščenih bregovih, zapuščenih travnikih in košenicah, vse od nižin do sredogorja. Avtohtono po celotni Evropi do osrednje Azije, tudi v severni Afriki. Od kod rastlini latinsko ime? Rimski naravoslovec Plinij je med drugim zapisal, da šipek pomaga pri pasji steklini.

Prepričana sem, da značilnosti te rastline vsi poznate. Pa vendar; veje šipka so plezajoče ali povešave, trni so srpaste oblike, s ploščato osnovo. Spomladi na vejah poženejo premenjalni lihopernato sestavljenimi listi in jajčasti, ostro nazobčani listki. Cveti od junija do julija. Cvetovi so veliki, rožnati ali beli in prijetno dišijo. Plod ima več enosemenskih plodičev in je podoben ozko jajčasti, žareče rdeči jagodi. V Sloveniji raste 18 vrst šipkov, ki so izredno variabilne, pogoste so prehodne oblike. A vse vrste in oblike so užitne in zdravilne.

Plodovi šipka vsebujejo sadni sladkor (več kot 30%), pektin (25%), mnoge vitamine, največ vitamina C (več kot 0,3%), veliko mineralnih snovi, predvsem kalija, jabolčno in limonsko kislino, čreslovine, karotenoide, flavonoide in maščobno ter eterično olje.

Uporabljajo se listi in cvetovi, meso plodu in plodiči. Plodove pred sušenjem razrežite, izčistite plodiče in vse dobro operite (ali odpihnite), da odstranite belkaste laske, ki obdajajo plodiče. Posušeni plodovi imajo aromatičen vonj po sadju in kiselkast, malce trpek okus. Čaju dajo tudi čudovito naravno barvo, kar je za pitje čaja pri sodobnem potrošniku tudi zelo pomembno. (V mnoge čajne mešanice zato živilska industrija dodaja umetna barvila).

Ljudsko zdravilstvo že stoletja ceni zdravilne učinke šipka. Čaj iz plodov šipka se uporablja za »čiščenje krvi« in za pospeševanje izločanja seča. Pomaga pri vnetju ledvic, mehurja in žolča, preprečuje nastajanje kamnov in odpravlja črevesna vnetja in driske.

Medicinski pripravki šipka, večinoma v obliki praška, so predmet novejših znanstvenih in kliničnih raziskav. Npr. za zdravljenje osteoartritičnih težav, saj blažijo simptome bolečin in otrdelosti sklepov. Šipek dokazano deluje rahlo diuretično, pospešuje izločanje vode in blago odvajalno. Čaj svetujejo za zdravljenje vnetnih procesov ledvic, predvsem za preprečevanje ponovnih obolenj. Za bolnike, ki so nagnjeni k nastanku peska in kamenja v ledvicah ali sečnem mehurju, je priporočljiva dolgotrajna uporaba tega čaja. Tudi plodiči delujejo diuretično. Olje iz plodičev se uporablja pri atopičnem dermatitisu, za preprečevanje nastanka brazgotin in v kozmetičnih pripravkih za glajenje obraznih gub.

Posušeni deli jagod šipka so sestavine del večine čajnih mešanic pri preventivi pred prehladom in gripo, za krepitev imunskega sistema. Kako si pripravite okusno in zdravilno čajno mešanico šipka in drugih »prehladnih« zelišč? Ker so šipkovi plodovi debelejši od listov in cvetov drugih zelišč, dajte zdrobljene šipkove jagode v vodo in naj rahlo vrejo 5 minut, šele nato dodajte druga zelišča in odstavite. Preden precedite in servirate, pustite vsa zelišča pokrita še deset minut.

Svetujem vam, da se tudi v oktobru večkrat odpravite na sprehode v okolico vašega doma in uživajte v prelepi jesenski naravi! Krajši izlet lahko popestrite z nabiranjem šipkovih plodov, ki vam bodo odlični zdravstveni pomočniki v mrzlem jesenskem, zimskem in spomladanskem obdobju.

Poznavalci zdravilnih rastlin niso enotni glede tega, kdaj je najbolj ustrezen čas za nabiranje šipka. Zagovorniki nabiranja pred prvo slano smo mnenja, da je takrat v plodovih več učinkovin in da se čvrsti, a že dozoreli, rdeči plodovi lažje režejo in nato sušijo za namen priprave čaja ali čajnih mešanic. Zagovorniki nabiranja po prvi slani pa menijo, da je takrat, že delo zmehčane, plodove lažje odtrgati od vejic. Imajo pa takrat nedvomno v sebi več sladkorja kot sadnih kislin, zato so primernejši za kuhanje šipkove marmelade. Tako to odločitev prepuščam vam, razpravo zaključujem z angleškim izrekom: »Just do it!«. Ker gotovo drži, če šipkovih plodov ne boste šli nabirat, seveda le za potrebe vaše družine, tudi ne boste imeli naravnega zaveznika v boju proti bakterijam in virusom. Del plodov na vsakem grmu pa le pustite za ptičke…

Minka Kočevar

Minka Kočevar

Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj