Šparglji so krepilo, poživilo in čistilo

Dolgoletna družinska znanka, ki v nižinskem delu Bele krajine že vrsto let uspešno prideluje in prodaja šparglje, mi je pripovedovala kako vsak dan pobira, čisti in pakira to posebno spomladansko zelenjavo. Začne v sredini aprila in konča nekje v sredini junija. Pred leti sva se udeležili predavanja o gojenju špargljev. Pomislila sem, super živilo in dobila sem idejo, o špargljih je res vredno pisati.

Še nekaj desetletij nazaj je bilo gojenje špargljev (belušev) razširjeno predvsem na Primorskem. Kakor tudi nabiranje in uživanje divjih ali ostrolistnih špargljev (A. acutifolius) v Istri, okolici Vipave in na Krasu.

Tako tudi moji prvi spomini uživanja špargljev v obliki špargljeve juhe segajo šele v študentske čase, preko sestričnine sostanovalke, ki je bila doma v Novi Gorici. Do takrat sem poznala špargelj kot lepo zeleno, pokonci rastočo okrasno rastlino na vrtu, primerno za šopke. Podobno sobnemu asparagusu, a padajoče rastočemu, prelepi lončnici, ki je v preteklosti rasla tudi na senčnih gankih in balkonih.

Danes šparglje kot zelenjavo pogosto pridelujejo tudi drugod po Sloveniji, in sicer sorte, ki ostanejo zelene. Tudi uporaba špargljev v kulinariki je v zadnjih desetletjih doživela velik razmah in so dandanes del mnogih družinskih jedilnikov.

Navadni beluš ali špargelj (Asparagus officinalis), iz družine beluševk (Asparagaceae), zraste iz korenike. V naravi raste na kamnitih in peščenih tleh. V Sloveniji je pogosto kultiviran. V mladih poganjkih so učinkovine bolj koncentrirane kot kasneje v steblih. Zelena stebla, ki zrastejo od 30 do 150 cm, imajo zelene stranske poganjke (filokladije), od 3 do 6 jih je združenih v šopu. Cvetovi so enospolni, dolgi od 4 do 7 mm, zvonaste oblike in povešeni. Moški in ženski cvetovi so na ločenih rastlinah. Plod je okrogla, rdeča jagoda.

Za gojenje špargljev je potrebno kar nekaj potrpljenja in tudi znanja. Vsekakor v vrtu izberite stalen prostor, ker je rastlina trajnica. Mesnate korenike, razrasle v obliki hobotnice, posadite od marca do aprila. Izkopljite 40 cm širok in 25 cm globok jarek. Vanj na razdalji 40 cm natresite kupčke komposta ali preperelega hlevskega gnoja. Nanje polagajte korenike, jih razprostrite in zasipajte z zemljo, ki ste ji primešali še kompost. Do višine 15 cm izpod nivoja zemlje. Naslednje dve leti sadike gnojite, po potrebi zalivajte in zastirajte, jeseni odrežite suha rumena stebla. Mlade poganjke zelenih špargljev lahko začnete pobirati šele tretje leto. Nasad je lahko roden do 10 let, tudi 15 let, a kasneje je pridelka vsako leto manj.

Učinkovine v špargljih

Šparglji imajo veliko mineralov (silicij, molibden, kalij, natrij, železo, cink, fosfor, magnezij). Vsebujejo tudi veliko zdravilnih učinkovin: aspargin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponine, eterična olja, smole, čreslovine, vlaknine in antioksidante.

Naj izpostavim le določene. Aspargin deluje močno diuretično in dobro čisti organizem. Zaradi vitaminov, rudnin in antioksidantov in pa protodioscina, snovi, ki krepi spolno moč (in zmanjšuje izgubo kostne mase), šparglje cenijo kot naravni afrodiziak. Tu sta pomembna še rutin, ki krepi stene krvnih žil in pa antioksidant glutation, ki je močna protirakava snov. Ogljikov hidrat inulin povečuje učinkovitost hormona inzulina in tudi spodbuja delovanje koristnih bakterij v črevesju, kar pomaga sladkornim bolnikom.

Šparglji vsebujejo tudi zelo veliko različnih vitaminov. Zaradi vitamina B₉ ali folne kisline so šparglji izvrstno pomlajevalno živilo, lahko pomagajo pri utrujenosti in nemiru. Dokaj prisotni so tudi provitamin A, vitamin C, vitamin E, vitamini B₁, B₂, B₆, ter v sledovih tudi B₃, B₅, B₇ ali holin. Torej, uživanje špargljev pozitivno deluje na veliko različnih procesov v našem organizmu, ki npr. omogočajo boljšo kožo, zdravo sluznico notranjih organov in krepijo imunski sitem idr.

Zdravilno delovanje špargljev

Zato so šparglji odlično živilo in naravno zdravilo za mnoge težave z zdravjem.

Ker pospešujejo tvorbo seča, so korenike že sestavni del nekaterih zdravil, ki se uporabljajo pri vnetjih mehurja in ledvic.

V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo tudi pri revmi in protinu in kot kurativa proti srčno žilnim boleznim. Že stoletja veljajo tudi kot spolno poživilo.

Šparglji so zelo nizko kalorično živilo, saj vsebujejo le 22 kcal na 100 g oz. 94 kJ na 100 g. Zato delujejo na človeško telo izredno prečiščevalno in tudi shujševalno.

Naslednjič pa o špargljih v kulinariki…