Na vsebino

Špinača, zelenjava za Popaja in za vas

Foto: Rodolfo Quiros/Pexels
Foto: Rodolfo Quiros/Pexels

Priljubljen filmski junak Popaj je pred bojem vedno zaužil konzervo špinače. In v trenutku so mu zrasle mišice. Leta 1932 je v risanki razkril, katera je tista snov v špinači, ki ga dela krepkega. »Vitamina A daj ljudem moč in zdravje,« je dejal. Še danes je špinača znana po svojih zdravstvenih koristih, saj v razmerju na kalorije vsebuje več hranil kot katerokoli živilo.

Izvor špinače ni popolnoma jasen, domnevno je to Perzija ali katera država bolj na vzhodu. Uživali so jo že Grki in Rimljani. Arabci so jo zelo cenili in jo v 14. stoletju prinesli v Španijo. Razširila se je po vsej Evropi in ostal pomembna hrana kmečkega prebivalstva. Dandanes se v mnogih državah pripravljajo različice jedi iz te solatnice.

Špinača (Spinacia oleracea) je hitrorastoča zelena enoletnica. Zraste 15 do 20 cm visoko, v širino pa se razraste do 15 cm. Zelo hranljivi in okusni listi so gladki ali hrapavi in okrogli ali koničasti, odvisno od sorte.

Običajno jo sejete spomladi, od sredine februarja do sredine aprila. Ta spomladanska tudi najbolj uspeva. A avgusta vseeno lahko poskusite in sejete poletno špinačo, na senčno mesto in v vlažna tla. Potrebuje rodovitno prst, vendar jo ne smete preveč gnojiti, saj se bo preveč razrasla.

Sejte 1 cm globoko, v vrste za lažje redčenje in odstranjevanje plevela ali pa poprek. Vrste naj bodo 30 cm narazen. Špinačne liste lahko začnete rezati že 5 do 10 tednov po sejanju. Režete lahko posamezne liste ali celotno rastlino. Sredi poletja lahko sejete špinačo tudi med vrste z drugo zelenjavo, npr. grah, fižol, korenje in druge. Te bodo delale senco mladim rastlinam špinače. Ali pa sejete pod kakšno sadno drevo, če ga imate na vrtu. Le tako boste tudi pozno poleti proti jeseni vzgojili nove sadike špinače.

V sušnem delu leta se rado zgodi, da špinača kmalu želi pognati v cvet, zato opazujte gredo in špinačne rastline še pravočasno poberite in zamrznite.

Če pa si špinačo priskrbite v trgovini, bodite ob nakupu pozorni, da njeni listi niso uveli ali celo zgubani. Špinačne liste hranite v zaprti plastični vrečki v hladilniku, v predalu za zelenjavo, a le 1 do 2 dni.

Špinača in zdravje

V nasprotju s splošnim prepričanjem ta zelenolistna zelenjava ni posebno bogat vir železa. Vsebuje pa veliko vitaminov A in K. Premore tudi zdravje dobrih flavonoidov, zato si je prislužila ime superživilo. V raziskavah na živalih je izvleček špinače zmanjšal širjenje raka in ublažil vnetje. Špinača vsebuje tudi lutein in zeaksantin, ki lahko pomagata zaščititi oči pred starostno degeneracijo rumene pege. Če jo večkrat vključite v vaš jedilnik, vam bo (kot vsaka zelenolistna zelenjava) prispevala k preprečevanju nastanka sladkorne bolezni tipa 2 in zmanjšanju tveganja za bolezni srca.

Špinača v kulinariki

Surova špinača ima blago sladek okus, še posebej njeni mladi listi, zato jo uporabljajte tudi za dodatek solatam.

Ko pa se špinača skuha, postane njena aroma močnejša. Iz nje lahko pripravite špinačno juho, špinačni burek, omlete, jedi s testeninami, špinačno pito ali kot to naredimo najbolj pogosto - špinačno prilogo ali preliv oz. špinačno omako.

Receptov zanjo je veliko, želim vam veliko veselja pri pripravi in okušanju!

Minka Kočevar

Minka Kočevar

Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj