Ali ste mogoče kje ob poti opazili visoke rastline z lepimi rumenimi cvetovi, ki so zelo podobni cvetovom sončnic? Gotovo raste na teh rastiščih topinambur ali laška repa, ki je ušel iz nekdanje pridelave v varavo. Trajnica, ki zraste od 1m do 2,5 m visoko, cveti jeseni in je čudovita jesenska paša za čebele. Zeleni listi so na pokončnih, z dlačicami poraščenih, steblih nameščeni po 2 do 3 na vsakem vretencu, številni cvetni koški, z rumenimi jezičastimi in cevastimi cvetovi, so široki od 4 pa vse do 14 cm.

Topinambur ni tipična zdravilna rastlina, ki bi bila stoletja zelo cenjena v ljudskem zdravilstvu, čeprav ga priporočajo proti zaprtju. A ima gotovo veliko možnost, da glede na izreden porast sladkorne bolezni v sodobnih družbah postane t.i. super živilo. Tako v živilski industriji marketinško radi poimenujejo določene rastline, ko želijo izpostaviti določeno zdravilno oz. hranilno lastnost.

In zakaj je po mojem mnenju to lahko rastlina prihodnosti? Topinambur priporočajo za uživanje diabetikom, namesto odsvetovane uporabe krompirja. Razumljivo, saj v primerjavi s krompirjem, v katerem je glavni ogljikov hidrat škrob, vsebuje kar 20% inulina, sestavljenega sladkorja, ki ne vsebuje glukoze. Inulin se v našem telesu razgradi v fruktozo, ki ne vpliva na raven sladkorja v krvi. Torej je topinambur odlična hrana za diabetike. Prav tako nam uživanje pomaga pri hujšanju, saj ima zelo nizko kalorično vrednost (100 g vsebuje 74 kalorij ) in zmanjšuje tek. Vsebuje tudi nekaj beljakovin, malo maščob, ogromno mineralov, med katerimi so železo, kalij, fosfor, kalcij in silicij ter vitamine A, B1, B2 in C. V njem je so tudi: učinkovina holin, ki vzdržuje raven krvnega tlaka, učinkovina lecitin, ki omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina in pa balastne snovi, ki uravnavajo prebavo in pomagajo pri zapeki.

Domovina topinamburja je Severna Amerika. V Evropo je prišel kot krmna rastlina za živali, pri nas se je razširil predvsem na Štajerskem in Dolenjskem, tudi Krasu. Sedaj je kot invazivna vrsta podivjan v srednji in vzhodni Evropi.

Gojenje te užitne okrasne rastline je nezahtevno, saj uspeva na različnih tleh. Če ga boste posadili na s sončno lego in boste gredico še pognojili z domačim kompostom, bo pridelek še veliko večji. Prostor pazljivo izberite, najboljše nekje v ozadju, ob robu vrta ali ob škarpi, hkrati pa poskrbite, da korenike redno, vsako leto, izkopavate. Razmnožuje se z gomoljasto odebeljenimi korenikami, ki jih lahko sadite v kateremkoli letnem času. Tla pred sajenjem le zrahljate in korenike posadite približno 20 cm globoko. Ali pa kakor sem na našem bregu pod hišo naredila lani, gomolje topinamburja sem preprosto položila v kopico krme, ki sem je predhodno predelala v dvignjeno gredico. Letos je zrastel prelep »grm«, gotovo bodo gomolji okusni.

Pozno jeseni, ko korenike dozorijo, jih lahko začnete izkopavati, najboljše po prvi slani. Stebla porežite, korenike izkopavajte sproti, po potrebi. Le v zelo mrzlih dneh, ko so tla globoko zamrznjena, bo izkopavanje oteženo, drugače pa vam bodo gomolji na voljo vso zimo. Ob hudem mrazu predlagam, da rastišče s topinamburjem pokrijete s slamo in listjem, na našem zeliščnem vrtu so predlani zadišali tudi divjim svinjam.

Kako topinambur uporabiti za pripravo okusnih in zdravih jedi? Ko gomolje očistite, jih dajte v okisano hladno vodo, da ne potemnijo. V primerjavi s krompirjem je topinambur sočnejši in okusnejši. Okus nas lahko spominja na šparglje ali artičoke. Gomolje topinamburja lahko uživate kar surove, v mešanih solatah z drugimi solatami in semeni ali ga lahko uporabite narezanega kot paličke za uživanje omak Lahko pa jih pripravite kuhanega kot pire ali kremno juho, ali pečenega s krompirjem in bučami…

Na koncu tega zapisa naj vas še enkrat opozorim, da z rednim izkopavanjem gomoljev (redčenjem) poskrbite, da vam topinambur ne »uide« in se nekontrolirano širi v naravo.