110 let ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki

14. novembra leta 1909 so ustanovili prvo Vinarsko zadrugo v Metliki. Takrat se začne nova pripoved o zadružništvu in vinarstvu v Metliki.

Pobuda za ustanovitev prve zadruga je bila sreča v nesreči. Konec 19. stoletja je v Evropi razhajala trtna uš, katera je uničila velik del vinogradov. V Evropo je prišla okoli leta 1860, najprej v Veliko Britanijo, od tam pa s sadikami v Avstro-Ogrsko. Na Slovenskem so trtno uš prvič opazili v okolici Pirana in na Bizeljskem leta 1880. Proti uši so se vinogradniki poskušali boriti s sajenjem proti trtni uši odpornih ameriških vrst, kar pa ni pomagalo. Večino vinogradov so tako morali posekati in uničiti korenine, kasneje pa območja ponovno zasaditi. Zaradi pomembnosti vinogradništva v teh krajih so sprožili obširno akcijo zasajanja vinogradov s cepljenimi trtami. In takrat se v Beli krajini rodi ideja o zadružništvu. Ker so bili ljudje v teh krajih obupani, saj so skorajda čez noč ostali brez vira dohodka, so se odločili, da jim pomagajo s svetovanjem o obnovitvi vinogradov. Konec 19. stoletja je bilo okuženih že skoraj 77% vseh vinogradov, največ v Beli krajini, kjer je ostalo neokuženih 30 ha, od skupno več kot 2100 ha vinogradov.

Belokranjci so bili vedno poznani po dobrem vinu, ki se je prodajalo čez Gorjance in še dlje in tako velika naravna katastrofa je ljudi močno zaznamovala. Pomoč in svetovanje s strani vinarske zadruge je bila več kot dobrodošla, saj so kljub novim, na trtno uš odpornim sadikam, potrebovali nove, modernejše prijeme v pridelavi in obdelavi vinogradov. Kasneje so se ukvarjali še s svetovanjem o pridelavi vina, saj lastne vinske kleti niso imeli.

Kmalu se je pokazala potreba po skupni vinski kleti in tako so leta 1929 zgradili prvo zadružno vinsko klet. Žal je bila prvotna vinska klet v času druge svetovne vojne porušena do temeljev. Po končani drugi svetovni vojni je Zadružna zveza Slovenije začela z izgradnjo današnje vinske kleti v Metliki. Gradnja vinske kleti je trajala od leta 1952 do 1958. Vinska klet je bila zgrajena za skupne potrebe manjših vinogradnikov, zato ni imela lastnega obrata za prevzem in predelavo grozdja. Vinska klet je praktično odkupovala samo vino in ga tudi v odprtem stanju prodajala nadaljnjim kupcem. Šele z letom 1966, ko je Kmetijska zadruga Metlika odkupila vinsko klet, se je začel hitrejši razvoj tako vinogradništva kakor tudi vinarstva na prostoru Bele krajine. Zadružna vinska klet je letnik grozdja 1967 že predelovala v lastnih prostorih in vino, ki je bilo pridelano na koncu tehnološkega procesa, tudi natočila v steklenice. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo prvo ustekleničeno vino iz zadružne vinske kleti ravno Metliška črnina, s čimer si Vinska klet Metlika lasti naziv "zibelka Metliške črnine".

Nov mejnik v slovenskem merilu je metliška klet pod vodstvom dr. Julija Nemaniča postavila leta 1981, ko je pridelala prvi Rose v Sloveniji ter leta 1986 kot prva v bivši državi uspela pridelati ledeno vino iz laškega rizlinga. Prvo barikirano vino Modre frankinje je klet pridelala leta 1997, kmalu za tem, leta 1999 pa vino suhi jagodni izbor. Nič manj pomemben dosežek se zgodi leta 2000, ko klet pridela svoje prvo peneče vino v Beli krajini - Metliško penino po klasični šampanjski metodi. Izrednega pomena je leta 2008 dosežena posebna oblika zaščite, ko sta Metliška črnina in Belokranjec pridobila naziv PTP.

V počastitev 110-letnice so strokovnjaki Vinske kleti Metlika pridelali novo presenečenje. V zahvalo predanemu delu in trudu vinogradnikom in njihovi družinam so novo linijo premium segmenta poimenovali 1909, kar zajema 110-letno trdo delo vinogradnikov. Chardonnay Prestige je prvi, ki je začel zgodbo vrhunskih vin linije 1909.

Jure Štalcar, enolog Vinske kleti Metlika je ob današnjem jubileju in predstavitvi nove linije 1909 povedal sledeče: TUKAJ.

Danes je Vinska klet Metlika eden najpomembnejših stebrov KZ Metlika, s kapaciteto 3 milijonov litrov in z letno proizvodnjo 450.000 l kakovostnega in vrhunskega vina.