Na vsebino

17. januar - Antonovo

Malo je svetnikov, ki bi bili tako splošno priljubljeni po vsem krščanskem svetu, kakor je sv. Anton Puščavnik. Njegov god praznujemo danes, 17. januarja. Na ta dan se tako, kakor na vse druge dni dogajajo lepe in slabe stvari.

Tako so na današnji dan leta 1917 v zvoniku cerkve Sv. Križ nad Mavrlenom še zadnjič zapeli trije zvonovi, preden sta dva »odšla« za potrebe prve svetovne vojne.

Danes na hribu Gradec najdemo le še ruševine nekdanje romarske cerkve Sv. Križ, zgrajene v romanskem stilu med letoma 1550 in 1580, ki je spadala pod župnijo Koprivnik. Cerkvena ladja je bila do polovice obokana, druga polovica pa je imela raven strop iz lesa. Šest majhnih oken s šilastim lokom je dovajalo prostoru dnevno svetlobo. Večino oltarnega prostora je zavzemala oljna slika s podobo žalostne Matere Božje. Na evangelijski strani je bil kip sv. Gertrud (Jera), epistolsko stran oltarja pa je krasil kip sv. Lovrenca. Zadnja stran oltarja je bila od vrha do tal popisana od vernikov.

Župnik iz Koprivnika Schauer se je s prijateljem leta 1923 odpravil do cerkve Sv. Križ. Na vrhu sta se spočila na klopci pod 300 letno lipo in »naletela« na mežnarja iz vasi Gradec. Ta jima je povedal, da je dal na tem mestu pobožni grof zgraditi najprej kapelico, pozneje pa so jo razširili in spremenili v božjepotno cerkev.

Vsako tretjo in deseto nedeljo po binkoštih so tu darovali romarsko bogoslužje. Takrat so se zbirali ljudje od blizu in daleč, krošnjarji in domačini so prodajali svoje izdelke in pridelke. To so bili veliki dogodki. Romanja so se redno udeleževale pevke iz Koprivnika. Domačini so tretjo nedeljo po binkoštih tu trgovali z češnjami.

Zvonik je torej pred prvo svetovno vojno skrival tri zvonove. Leta 1917 sta morala dva zvonova v vojsko, tretji, imenovan tudi ˝vremenski zvon˝ pa je ostal na svojem mirnem domovanju v zvoniku. Kako čudovito je moralo nekoč odmevati zvonjenje vseh treh zvonov na tem hribu. .. Praznično zvonjenje je bilo vernemu ljudstvu vedno duhovna spodbuda! Potem je prišla brezsrčna vojna in oni, ki so bili namenjeni oznanjanju božjega miru, so bili pretopljeni v okrutno morilsko orožje.

Dopoldne 17. januarja 1917 so vsi trije zvonovi zadnjič zapeli v slovo vasi in dolini. Otožno se je vtisnil njihov zvok ljudem v srce, marsikatero oko se je orosilo. – Potem so zapustili domači kraj.- (Avgust Schauer) Cerkev so Italijani med ofenzivo leta 1942 požgali, po vojni pa ni bila več obnovljena.

Alenka Lakner o požigu pove, kar ji je oče večkrat pripovedoval:

»Cerkev je bila požgana v začetku septembra leta 1942 med roško ofenzivo. Moj ate se je s svojo mamo tega dne vračal od zidanice v Stražnjem Vrhu. Ljudje so žalostno opazovali gost dim, ki se je valil nad Grodetzbergom. Na Mavrlenski ravni sta srečala italijanske vojake, ki so na«trajgah« nosili kip svetnice. Stara mama je v košari nosila nekaj grozdov in pod njimi velik ključ od zidanice. Eden od vojakov je pristopil k njej in pogledal kaj se skriva pod grozdjem, verjetno je mislil, da ima skrito pištolo.«

»O zvonček, mali mili tihi,
prizvoni nam svetovni mir!«

Kako lepo sporočilo župnika Schauerja primerno za takratni in današnji čas.

P.S.: Godovnikom vse najboljše, vsem nam pa veliko miru!

Vir: Dom na Mirni gori

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj