Dan slovenskih krvodajalcev v znamenju 70. obletnice prostovoljnega krvodajalstva

V Sloveniji danes tradicionalno obeležujemo dan krvodajalstva kot spomin na ta dan leta 1945, ko so bile pri nas odvzeli in shranili prve enote krvi. Ob tem dnevu so v Rdečem križu Slovenije (RKS) opozorili na pomen krvodajalstva in krvodajalcev ter pozvali k rednemu darovanju krvi. Letos bo ta dan sicer v znamenju obeleževanja 70. obletnice prostovoljnega krvodajalstva.

Krvodajalstvo je prostovoljno in brezplačno, zato moramo skrbeti, da ne bo postalo – tako kot večina tovrstnih dejavnosti, prezrto ali samoumevno, so med drugim zapisali v poslanici RKS, ki je lahko v celoti preberete v spodnji priponki.

Po podatkih RKS imamo v Sloveniji nekaj manj kot 60.000 rednih krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat na leto, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto. Da bi zadostili vsem potrebam, jih mora kri v povprečju darovati od 350 do 400 dnevno.

Letno RKS za potrebe zdravstva organizira skoraj 1200 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 390 terenskih. Prva terenska akcija vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.

Rdeči križ Metlika ima evidentiranih 2.140 krvodajalcev, od tega 1.542 aktivnih. Na treh rednih in eni izredni akciji se letno odzove do 700 krvodajalcev, od tega do 40 novih, kar pomeni, da je več kot 7 odstotkov občanov občine Metlika krvodajalcev. Lepo število, na katerega so izjemno ponosni.

Potrebe po krvi različnih krvnih skupin so nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 pa 38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov prebivalstva.

Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Operativni poseg in povprečna poraba krvi:

• srčna operacija – okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev,
• operacija rakastih novotvorb – 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več,
• presaditev jeter – 5 do 20 enot krvi, kar pomeni 5 do 20 krvodajalcev,
• ponesrečenci – tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev,
• komplikacije pri porodu – 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev.

Takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat nimamo ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj. Vsak delovni dan potrebujemo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovimo zdravljenje bolnikov s krvjo.

Krvodajalci HVALA, ker zaradi vas življenje teče dalje.