Ako dojde na pusta najprva ženska v hižu, bu debela repa

»Na mesopust ne daj kokošim nič zobanja, poklje neboju celo leto tako požrešne«, Adlešiški pregovor.

Pustnih šem danes v Adlešičih ni videti. Prav tako, pa se nismo lotili spletanja konopljinih vrvi, kot je bila nekoč navada.

V Adlešičih je bil običaj, da so na mesopust popoldne spletali štrike iz doma pridelane konoplje. Za to priložnost se je na najbolj ravnem delu vasi zbralo staro in mlado in sodelovalo pri skupnem delu. Gospodarji so s seboj prinesli vsak svoje spredene konopljine vrvice (vsaj tri morajo biti, da se lahko spleta debelejša vrv). Navada je bila, da so konopljo predli moški (volno in lan ženske) v »za mezinec debelo nit«. Z vaškim orodjem: sanmi, vretenom in zajcem so iz treh vrvic spletli štrik. Vsakemu gospodarju posebej so spleti štrik iz materiala, ki ga je pripravil. Pri delu je sodelovalo veliko ljudi, včasih veliko preveč. Veliko se je tudi jedlo, še več pilo (to je bil pomemben praznik in zadnji dan pred štiridesetdnevnim postom -korizmo) in vodja dela včasih ni obvladal množice, ki je naredila napako in namesto trdega štrika se je po sprostitvi orodij vsa konoplja zapletla v ogromno klopko (žogo). Škoda ni bila trajna – popravilo pa je zahtevalo več dni dela. Tudi to je bil zabavni del praznika. Spletanje vrvi zahteva veliko znanja in spretnosti: pridelati je potrebno čim višjo konopljo, da dobimo dolge niti za prejo vrvice. Ko se požeta konoplja posuši jo namočimo v Kolpo in ponovno sušimo – takrat je godna za lupljenje in prejo. Ta groba preja pa potem počaka mesopusta, ko se jo splete v močno vrv – štrik. Te štrike so včasih kmetje uporabljali za povezavo žrdi na vozu s senom ali steljo, za usmerjanje brane, za razno škripčevje, vezanje živine in podobno. Konopljo so nekoč uporabljali predvsem za štrike, včasih pa tudi za platno – v tem primeru so jo sejali gosteje, da je bila nižja – nekoliko višja od lanu. Danes poznamo veliko možnosti uporabe konoplje in tudi pridelava se je zopet močno razširila; verjetno pa se je le malo predela v tekstil ali vrvi.

Nazadnje smo konopljine vrvi predli v Rimu, na domačiji Raztresen in potem iz tega spletli štrik, v okviru projekta LEADER Kolpa eko-etno (Projektni vodja KP Kolpa). Lupljenje konoplje in predenje vrvi je koordinirala Marija Kordeš – Kučarka, spletanje štrika pa je potekalo pod budnim očesom mentorja Ivana Veseliča – Hotujca. Ob tej priložnosti je Vinko Papež posnel kratki dokumentarni film o tem zanimivem delu.

In najpomembnejše: na mesopust se je čimbolj mestna hrana. Tudi povitica mora biti taka, da se cedi maščoba po prstih vse do komolca…