Bobri puščajo sledi ob Kolpi in še kje
V okvirju aktivnosti Life projekta: »LIFE with beaver, wetlands and climate chalange« je v organizaciji Zavoda Lutra iz Ljubljane potekal mednarodni posvet na temo Izzivov upravljanja populacije bobra v Evropi. Izkušnje so izmenjali največji strokovnjaki za te živali v Evropi in glavni akterji ponovnega oživljanja te populacije. Večina sosednjih držav nima načrta upravljanja s to populacijo, obstajajo pa tudi izjeme v Evropi. Predstavljene so bile izkušnje iz Bavarske (večina srednje evropske populacije izvira od tam), celotne Nemčije, Nizozemske, Skandinavije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije.
Populacije bobra so praviloma zelo vitalne in prinašajo okolju veliko koristi. Seveda pa vsa okolja, ki jih uporabljajo tudi ljudje, zaradi škod, ki nastajajo za nadaljnje širjenje bobrovih družin niso primerna. Posredno lahko nastajajo tudi škode na imetju ljudi, predvsem kmetom. Kako naprej – to bi morali določiti v strategijah upravljanja populacij v različnih državah. Tudi v primeru te vrste je treba upoštevati regije, ki so širše od državnih mej, saj si skupno populacijo delimo v več državah. Na Hrvaškem so ustanovili komisijo za pripravo Načrta upravljanja bobra, ki pa se po dveh letih še ni sestala. V Sloveniji pa smo še korak odzadaj?
Na slovenske vodotoke se je naravno naselil po tem, ko so na Hrvaškem s pomočjo bavarske deželne vlade (pričetek projekta v letu 1992 z iskanjem najprimernejšega habitata za populacijo) izvedli projekt preselitve na dve lokaciji, saj so se iniciatorji bali, da mogoče katera od naselitev ne bo uspešna. Prvi bober je bil na Bavarskem ujet 18. aprila 1996 in v gozdiček Žutica so bili prvi bobri izpuščeni 20. aprila 1996. Zelo dobro se je vživel v okolje in pričel s kolonizacijo vodotokov. Najpomembnejše okolje naselitve je bilo območje Krajinskega parka Lonjsko polje – ob porečju Save.
Prvo bobrišče v Sloveniji je bilo opaženo na sotočju Radulje in Krke že leta 1999. V naslednjih letih je poselil tudi Lahinjo in Dobličico, v Krajinskem parku Kolpa pa ga sledimo že dobro desetletje. Pred tremi leti je bil posnet na kamero zelo blizu izvira Kolpe.
Bober (Castor fiber) je največji pri nas živeči glodavec, saj tehta približno 30 kilogramov. Živi v nekaterih jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kamor se je v zadnjih dobrih dveh desetletjih ponovno naselil, saj je prvotna slovenska populacija bobra izumrla že v devetnajstem stoletju. Bober je monogamna žival. S starejšim parom navadno živi še ena ali dve generaciji zaroda, redko več kot 10 osebkov. Trup bobra z glavo vred meri 70-100 cm, velik rep pa je sploščen. Prsti na zadnjih nogah so zraščeni s plavalno kožico. Pri zobovju izstopata para oranžno-rjavih sekalcev s katerimi podira drevje, ki ga uporablja za gradnjo jezu in bobrišča, pozimi pa se prehranjuje z lubjem in drobnimi vejami. Sicer so njegova glavna hrana zelišča, vodne rastline, grmovje, zelo rad si postreže z koruzo in žiti… Oglodana drevesa ob vodotokih so znak njegove prisotnosti, a dreves se praviloma loteva pozimi, ko nima druge hrane. Ob Kolpi letos opažamo manj objed, saj je bila zima mila in živali so imele na voljo bolj pester jedilnik (najpomembnejša drevesa pa smo zavarovali z mrežo). Teritorij družine je označen z izločki vonjavnih žlez. Bober izkoplje brlog v breg, vhod vanj pa se odpira pod vodno gladino. Kjer ni ustrezne podlage, ki bi omogočala kopanje brloga, bober zgradi bobrišče, kjer je gnezdo skrito pod kupom vej in debel, utrjenih z blatom. Na Kolpi, ki je zanj preširoka ne gradi jezov, sicer pa je izjemen gradbinec in lahko poplavi velike površine gozdov ali polj.
Vodja projekta ponovne naselitve bobra in verjetno največji strokovnjak za ta vprašanja v tem delu Evrope je bil profesor na Gozdarski fakulteti v Zagrebu dr. Marijan Grubešić. Reklo bi se »naš človek«, saj je doma iz vasice ob desnem bregu Kolpe. In kot veste Kolpa in Kupa sta eno.
V Sloveniji sicer že več let obeležujemo dan bobra. V Krajinskem parku Kolpa lani in letos prvič nismo izvedli skupinskega ogleda terena, ki ga poseljujejo družine bobrov in tudi nismo izvedli predavanj in predstavitev. Doslej smo javnosti naša vedenja predstavili v Adlešičih, na Vinici in v Prelesju., tokrat pa sodelovali na spletni mednarodni konferenci.