Na vsebino

Bolniške odsotnosti: tako je v belokranjskih občinah

V letu 2019 je bilo pri zaposlenih in samozaposlenih zabeleženih 16.242.330 dni nezmožnosti za delo. Delež bolniške odsotnosti je bil pri ženskah v primerjavi z moškimi za 59 odstotkov višji, piše v novi publikaciji Zdravje v Sloveniji, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje in jo povzema Žurnal24. V obdobju 2010–2019 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo postopen upad bolniške odsotnosti do leta 2014, po letu 2014 bolniška odsotnost ponovno narašča. Podatkov za leto covida, ki bo najbrž korenito poseglo v statistiko, še ni.

V letu 2019 je odstotek bolniškega staleža znašal 4,86 odstotka, bolniška odsotnost je bila za 19 odstotkov večja kot v letu 2010. Pojasnjujejo, da je bila v večini primerov, v 71-ih odstotkih primerov, odsotnost kratka in je trajala do 7 dni, sedem odstotkov primerov je trajalo več kot 30 dni, zahtevalo pa 68 odstotkov vseh izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti.

Vzroki pri moških in ženskah različni

Na zaposlenega beležijo v Sloveniji povprečno 17,7 koledarskih dni nezmožnosti za delo. Od tega ženske kar 22 dni, moški pa 14 dni.
Najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost pri moških so po podatkih NIJZ poškodbe, med katerimi prevladujejo poškodbe izven dela, sledijo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni obtočil. Pri ženskah prevladujejo odsotnosti zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe, nato duševne in vedenjske motnje. Mlajše ženske so v veliki meri odsotne z dela tudi zaradi stanj v nosečnosti in nege družinskega člana.

Velike razlike med občinami

Na podatkovnem portalu NIJZ smo pobrskali tudi po nekaterih podatkih za leto 2020. Na zaposlenega beležijo v Sloveniji povprečno 16,41 koledarskih dni nezmožnosti za delo, kar je manj kot v letu 2019. Po tem kriteriju je absolutna rekorderka občina Črna na Koroškem, ki ima povprečno kar 40,05 koledarskih dni nezmožnosti za delo. Sledi ji občina Muta, ki je sicer daleč zadaj s 29,30 dnevi.

Med belokranjskimi občinami prednjači občina Semič, ki ima povprečno 18,09 koledarskih dni nezmožnosti za delo, kar je nad slovenskim povprečjem (16,41) in za slabih 10 odstotkov več kot v letu 2019.

Absolutna rekorderka po najmanjšem številu dni bolniške je občina Solčava (7,15 dni). Precej pod slovenskim povprečjem sta tudi občina Metlika s 14,59 koledarskih dni nezmožnosti za delo ter občina Črnomelj, kjer je lani bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 13,71 dni in se je v primerjavi z letom prej znižala za dobre tri odstotke.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj