Člani Kolesarskega kluba Črnomelj so sinoči na terasi Odeon cafeja pripravili manjši sprejem za ultramaratonskega kolesarja Borisa Pupiča, ki je minuli konec tedna po nekaj manj kot 26-ih dneh, uspešno zaključil najdaljšo in najtežjo kolesarsko preizkušnjo na ameriških tleh Trans Am Bike Race. S tem je postal šele drugi Slovenec, ki je uspešno prispel na cilj te 6870 km dolge kolesarske preizkušnje, ki poteka od zahodne do vzhodne obale ZDA.

53-letnega Črnomaljca je pričakalo okrog 100 njegovih najbolj zvestih privržencev, ki so od sicer ne preveč zgovornega ultramaratonskega kolesarja slišali marsikatero zanimivo dogodivščino. Posebnost dirke je, da kolesar celo pot vozi sam, vsaka pomoč tretje osebe je prepovedana, ni spremljevalne ekipe, ni vmesnih kontrolnih točk, trasa je točno določena. Kar ima kolesar s seboj pač ima, med dirko se lahko oskrbi v trgovinah, na bencinskih servisih, ... Vsak si tudi sam določi, koliko in kje bo spal, kje in kako se bo oskrbel, jedel, pil…

Po naravi skromni Pupič je spal pod zvezdami, saj se mu ni zdelo smiselno odšteti 90 dolarjev za pet ur počitka v hotelu. Ekstremne preizkušnje se je sicer lotil povsem sproščeno. Še najbolj ga je bilo strah letenja, pravi. »Bal sem se edino kač, ampak na srečo nisem srečal nobene žive,« je povedal. Je pa zato imel težave z ameriškimi psi, ki po njegovem vedno hodijo po tri skupaj in so izredno agresivni. »Če bi znal, da bo bilo toliko psov, verjetno sploh ne bi šel na štart,« se pošali.

Na dan je v povprečju prevozil 300 kilometrov. »Prva dva dneva sta najhujša. Telo začne delovat šele tretji dan in potem gre lažje. Nekaj težav sem imel edino z vratom, noge mi niso delale težav,« pravi Boris, ki bo s podobnimi podvigi zagotovo nadaljeval tudi v prihodnosti, a je glede konkretnih načrtov še skrivnosten.