Na vsebino

Črnomelj fčasih (351)

Peter Panjan:

Množično izseljevanje prebivalcev iz Poljanske doline ob Kolpi in tudi iz celotne Bele krajine, ki se je dogajalo konec 19. stoletja in vse do leta 1924, ko so ameriške oblasti omejile priseljevanje, je bilo pogubno za naše kraje. V tistih časih ni bilo družine v Poljanski dolini ob Kolpi, ki ne bi imela nekoga v Ameriki. Bilo pa je tudi veliko primerov, ko so se v Ameriko izselile cele družine (iz Sodevc recimo dve). Odhode domačinov v Ameriko so župniki starotrške župnije zabeležili v župnijsko knjigo. Pogosto so zapisali tudi leto odhoda, ime zvezne države in kraj v katerega so se odselili. Na osnovi teh zapiskov sem ugotovil, da je v obdobju od leta 1880 pa do 1920 iz Poljanske doline odšlo v Ameriko okrog 915 prebivalcev, povečini mladih. Odseljevanje je bilo najbolj intenzivno v prvem desetletju 20. stoletja.

V knjigi »Ameriški Slovenci«, ki jo je leta 1925 napisal časnikar in urednik Jože Zavertnik iz Chicaga, sem našel zelo natančen opis prvih slovenskih priseljencev v Ameriki. Knjigo je izdala Slovenska narodna podporna jednota. Avtor knjige navaja, da so bili prvi slovenski izseljenci v Ameriki katoliški misijonarji. Prvi med njimi naj bi bil dotedanji metliški kaplan Friderik Baraga (1797-1868), rojen v okolici Trebnjega. V Ameriko je prišel leta 1830, v času ko je bila to še precej »divja dežela«. Misijonaril je v severnem delu zvezne države Michigan, med Indijanci iz plemen Otavanci in Čipevanci. Pozneje je postal škof v Marquettu.

V knjigi sem prečital, da sta bila med prvimi Belokranjskimi izseljenci Jožef Vrtin – Volfov iz Doblič in Peter Rupe (1823-1899) iz Poljan ob Kolpi. Pregledal sem župnijske knjige in ugotovil, da je bil omenjeni Rupe doma iz Predgrada (glej priloženo družinsko drevo). Vrtin in Rupe sta prispela v zvezno državo Michigan leta 1856, še pred veliko državljansko vojno med ameriškim severom in jugom (1861-1865). Menda jih je v Ameriko povabil prav Baraga. Potovala sta cele tri mesece. Naselila sta se na polotoku Keweenaw, kjer so v kraju Calumet okoli leta 1845 odkrili bakreno rudo. Tja so zato množično prihajali rudarji. Vrtin in Rupe sta krošnjarila z blagom med rudarji in farmarji. Vrtin (in zelo verjetno tudi Rupe) je že pred odhodom v Ameriko krošnjaril po Bavarskem, Šleziji in Švici. Na teh potovanjih se je imel priložnost seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja Amerika. Ko sta si podjetna Belokranjca v Ameriki finančno opomogla, sta v mestu Hancock na ulici Quincy odprla trgovino z mešanim blagom. Navdušena nad svojim uspehom, sta zavzeto vabila sorodnike in ostale rojake iz domovine, da pridejo v Ameriko. Tako se je po končani ameriški državljanski vojni leta 1865 pričel množičen prihod Belokranjcev. Ustanovili so mestece Red Jacket in za župana izvolili Petra Rupe. Vrtin in Rupe sta v Ameriko pripeljala tudi svoji družini. Jožef Vrtin je ob svojem dokončnem odhodu iz domovine podaril svojo rojstno hišo občini Dobliče, kjer so leta 1886 odprli štirirazredno osnovno šolo. Njegov sin Janez (1844-1899), ki je iz domovine odšel kot petošolec iz Novega mesta, je v Ameriki postal duhovnik in kasneje škof v Marquettu (nasledil je Barago).

Čez nekaj let sta si Vrtin in Rupe imetje razdelila in vsak za sebe vodila veliko trgovino. Ime Vrtinove veleblagovnice je bil Wertin Bros., Rupove pa P. Ruppe & Sons. S trgovanjem se je ukvarjal tudi Peter Rupe mlajši, ki se je rodil leta 1843 v Predgradu. V Ameriko je prišel leta 1861. Najprej je trgoval od vrat do vrat, nato se je za krajši čas pridružil očetu. Zatem je delal kot rudarski pomočnik v rudniku Quincy. Ko je prihranil nekaj denarja se je odpravil v Chicago, kjer pa zaradi pomanjkljivega znanja angleščine in nezadostnih kvalifikacij ni uspel. Leta 1868 je odšel v Saint Paul, kjer je delal za veleprodajno tobačno podjetje in hkrati obiskoval poslovno šolo. Po končanem usposabljanju se je leta 1869 vrnil v Hancock in maja istega leta ustanovil podružnico družinskega podjetja v Calumetu. Čez nekaj let, točneje leta 1873, je družina Rupe ustanovila še tretjo podružnico v kraju L'Anse. Oba Peter Rupe st. in Peter Rupe ml. sta bila aktivna tudi v lokalni politiki. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je njun potomec Philip Ruppe sledil njunim stopinjam in bil izvoljen v predstavniški dom ameriškega kongresa. Phil Ruppe, ki je bil kongresnik od leta 1967 do 1979, danes živi v mestu Bethesdi.

Priponke

Vir: Črnomelj fčasih
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj