Mihael Kambič, slikar.

Rojen 14. septembra 1887 v Dragovanji vasi, umrl 7. januarja 1979 v Dragovanji vasi.

Z osnovnošolskim izobraževanjem je pričel v bližnjem Dragatušu, Ljudsko šolo pa je končal v Črnomlju. Leta 1899 se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu in tam tudi maturiral leta 1908.

Za slikanje ga je najprej navdušil profesor Hugo Skopal, v višjih letnikih pa ga je učil takrat že priznani akademski slikar – v Adlešičih rojeni Josip Germ. Še isto leto se je vpisal na Umetnostno akademijo v Pragi. Tri leta je študiral pri profesorju Vlahu Bukovcu, nato pa še na specialistični šoli pri profesorju Vojtehu Hynaisu.

Ko je leta 1915 opravil državni profesorski izpit je dobil prvo službo v Kufsteinu na Tirolskem (tudi dandanes slovenski kmetje poznajo tamkajšnji kmetijski institut iz katerega prihajajo številne uporabne aplikacije). Nekateri biografi pišejo, da je v tem času veliko obiskoval Monakovo - danes ga imenujemo München.

Leta 1918 se vrne v domovino in dela kot učitelj na Ljubljanski drugi realni gimnaziji, pozneje Poljanski gimnaziji. Tam ostane vse do upokojitve leta 1950. Kot honorarni sodelavec predava na predhodnici Akademije za likovno umetnost, ki se takrat imenuje še Akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.

Kot slikar se izraža v olju, akvarelu in pastelu, slika pa portrete in pokrajinske pejsaže. Precej se ukvarja tudi s fotografijo. Dvakrat je razstavljal v Kufsteinu (1917 in 1918), Ljubljani (Jakopičev paviljon 1921) in leta 1922 v Beogradu. Prejel je tudi prvo nagrado za plakat sokolskega zleta v Ljubljani leta 1922. Oblikoval je vinjete in naslovnice za revijo Lovec.

Samostojne razstave v Novem mestu, Črnomlju in Metliki je imel šele leta 1964. Večino svojih del je podaril Belokranjskemu muzeju v Metliki, sicer pa so njegova dela tudi v zasebnih zbirkah v Kufsteinu, Pragi in Ljubljani – njegov »Vrt« je v ljubljanski mestni hiši.

Zadnja leta življenja je preživel pri sorodnikih v rojstni Dragovanji vasi pri Črnomlju.

Zapisal: Boris Grabrijan.