Cvet preloških deklet spomladi leta 1942

Med dragocenim dokumentarnim gradivom, ki je objavljeno v novi knjigi Vinceremo, videt čemo, je tudi tale fotografija preloških deklet z župnikom Jožetom Pokornom.
Ob fotografiji je zapisano:
Prihod okupatorske vojske je bil v Beli krajini sprejet na različne načine. Po pričevanju Marije Starešinič s Preloke je preloški župnik Jože Pokorn dekletom dejal: »Dekleta, zdaj so v Preloki tuji ljudje, ki nosijo uniforme. Ako bo šla katera s temi fanti plesat ali da bi se z njimi družila, ona ni vredna, da bi jo po vojni en slovenski fant povohal, ni vredna, da jo obsije slovensko sonce.«

Fotografija je nastala pred cerkvijo na Preloki 25. marca 1942, ob slovesnem sprejemu deklet v Marijino družbo. Poleg teh "novink" in župnika so v ozadju še 4 članice cerkvenega pevskega zbora. Poglejmo ta šopek 16 preloških rožic poimensko:

Sedijo z leve: Barbara Pavlakovič (Bertova, pozneje poročena Marinčič); Barbara Grdun (Dejanska, pozneje poročena Balkovec - Škrpelska), Marija Starešinič (Jamina, pozneje poročena Stegne - Lugarova); Marija Radovič (Vučičeva, pozneje poročena Miketič).

Druga vrsta: Marija Balkovec (iz Balkovcev, pozneje poročena Rahoj - Rahojeva); Marija Starešinič (Prdanska, pozneje poročena Miketič - Staneča); Amalija Ivanušič (Valeča, pozneje poročena Žunič - Žuničeva); Marija Novak (Županova, pozneje poročena Starešinič - Račekarkina); Ana Čeredničenko (Dolnja Jurkova, pozneje poročena Žunič - Milankina); Magda Čadonič (Mikanova, pozneje poročena Grabrijan - Pintarova); Katarina Novak (Pintarova, pozneje poročena Starešinič); Helena Špišič (Cetinkina, pozneje poročena Matešič).

Tretja vrsta (pevski zbor): Katarina Flajnik (Škavurinska, pozneje odšla v Italijo in nato v ZDA); Katarina Miketič (Brezanova, pozneje poročena Starešinič - Prdanska); Angela Starešinič (Izpodhruškina, pozneje odšla v Kanado); Frančiška Miketič (Brezanova, pozneje poročena Husič).*

To je bilo torej spomladi leta 1942. Seveda so se tudi nad Preloko že kako leto zgrinjali črni oblaki: v vasi je bila italijanska vojska, veljala je policijska ura ... A "nevihte" še ni bilo, – sobivanje med okupatorjem in domačini je bilo še nekako znosno. Dokler niso sredi poletja 1942 Italijani odgnali na Rab kar 53 fantov in mož iz naše fare. Ni ga dekleta na tej fotografiji iz marca 1942, ki ne bi že štiri mesece kasneje trepetalo za življenje ali svojega očeta ali brata, bližnjega sorodnika, morda izbranca ... In župnik s te fotografije je potem ves obupan prejemal z Raba vedno nove in nove osmrtnice, moral je z njimi seznanjati svojce umrlih, moledoval na škofijo, naj vendar že kaj ukrene ... In že naslednje leto je nadvse tragična usoda doletela tudi njega samega: tega narodnozavednega župnika Jožeta Pokorna so novembra 1943 ubili – partizani.

* Dekleta na fotografiji je pomagala identificirati ena od njih – Marija Starešinič (stoji v drugi vrsti, četrta z leve).