Cvetje iz krep papirja Anice Jesih

Anica Jesih je v črnomaljskem Pastoralnem centru na ogled postavila svojo tretjo razstavo rož iz krep papirja. Anica se s to dejavnostjo ukvarja zadnjih nekaj let, saj ji prej družinske in službene obveznosti niso dopuščale, da bi se temu posvečala toliko, kot si je želela. Izdelovanja papirnatega cvetja jo je naučila njena stara mama. Tako sedaj ob dolgih zimskih večerih z veseljem sede za mizo in iz krep papirja oblikuje različne vrste cvetja; od aster, spomladanskega cvetja, nageljev, marjetic, vrtnic…

Izdelovanje suhega cvetja je bilo znano v prvi polovici 18. stoletja v Angliji, od koder se je veščina razširila po Evropi in v prvi polovici 19. stoletja dosegla tudi naše kraje. Sprva je bila dejavnost znana le med mestnim prebivalstvom. Znanje o izdelavi umetnih rož se je med kmečko prebivalstvo širilo tudi iz samostanov, kjer so za cerkvene potrebe izdelovali različno cerkveno okrasje. Zaradi obstojnosti in pisane dekorativnosti so bile papirnate rože ustrezen umeten nadomestek za naravno cvetje, zlasti v času, ko ni bilo na voljo dragega svežega cvetja. Svoj razcvet so papirnate rože doživele med vojnama in ponekod je bila to tudi domača obrt. Uporaba papirnatih rož je bila povezana z navadami krašenja ob koledarskih šegah, šegah življenjskega kroga ter praznikih cerkvenega leta. Najpogosteje so oblikovali papirnate rože v šopke, ki so jih nosile neveste in svatje ali pa vojaški naborniki. Velikost šopkov in sestava cvetja v njih sta bili različni glede na okoliščine uporabe. S papirnatimi rožami spletenimi v kite ali vence, so ob cerkvenih praznikih krasili notranjost in zunanjost cerkva, kapelic in drugih sakralnih znamenj. V domovih so bile z njimi okrašene svete podobe in bogkov kot. Kasneje je izdelovanje papirnatih rož zaradi pojava umetnih rož iz plastičnih materialov močno upadlo, znova pa se je v zadnjem času zanimanje za tovrstno dejavnost spet povečalo.

Anica Jesih s svojim pretanjenim načinom opazovanja narave in izjemnimi ročnimi spretnostmi vedno poskrbi, da je papirnato cvetje kar se da podobno pravemu cvetju. Velikokrat pa imajo njeni izdelki še veliko dodano vrednost, saj jih nadgrajuje z lastno inovativnostjo, najsi bo to v kombinaciji z različnimi materiali ali novimi oblikami. Za izdelavo razstavljenega cvetja je potrebovala kar pol leta. Svoje veščine z veseljem pokaže vsem, ki jih ta umetnost zanima. Njena največja želja pa je, da bi to znanje ohranjale in nadaljevale tudi mlajše generacije. Anica se je skozi vsa ta leta izoblikovala v pravo mojstrico. Pridobila si je mnenje obrtne zbornice, da rože iz krep papirja štejejo za izdelek domače obrti, prav tako je vpisana v registru kot nosilka nesnovne kulturne dediščine.

Otvoritev razstave sta popestrila mlada učenca črnomaljske glasbene šole z igranjem na trobenti, njeno ustvarjalno delo pa nam je predstavila kar njena hči Katarina Jesih Šterbenc.