Danes v Delu: Kolpo nameravajo kmalu dodatno omrežiti

MNZ v pričakovanju prihoda večjega števila prebežnikov. Bart Twaalfhoven: Gradili smo Evropo, da ograj ne bi bilo.

Zaradi povečanega števila nelegalnih prehodov državne meje bodo pristojne službe v prihodnjih dneh in tednih na območju Preloke in Učakovcev postavile tehnične ovire, del že postavljene rezilne žice pa nameravajo zamenjati s panelno ograjo.

»V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo nekoliko povečane nezakonite migracije, ki pa bodo po našem mnenju manj obsežne, kot so bile tiste v letih 2015 in 2016. Ministrstvo in policija imata pripravljene načrte za ravnanje ob morebitnem bistveno povečanem migrantskem valu,« so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

Za tak primer imajo pripravljene nekatere scenarije in ukrepe, njihova aktivacija oziroma uporaba pa bo odvisna od razmer in ocene stanja. Gre za operativne ukrepe na zeleni meji, v notranjosti države in tudi na mejnih prehodih, mednje pa sodi tudi dodatna postavitev tehničnih ovir.

Na celotni meji s Hrvaško je bilo doslej postavljenih 176 kilometrov tehničnih ovir, od tega 114 kilometrov rezilne ograje in 62 kilometrov panelne ograje. Za nabavo in postavitev zaščitnih tehničnih ovir je bilo doslej različnim dobaviteljem plačano 13,7 milijona evrov. Ob Kolpi v Beli krajini je trenutno postavljenih 20 kilometrov tehničnih ovir.

Hrvaška nezadostno varuje mejo EU

»Republika Hrvaška si prizadeva, da bi razmere na svoji in hkrati zunanji meji Evropske unije obvladovala, kljub temu pa je ljudi, ki prečkajo zunanjo mejo EU in prihajajo k nam čez ozemlje sosednje države, po naši oceni še vedno preveč.

Zelo jasno moramo povedati, da Slovenija trenutne razmere v celoti obvladuje z lastnimi resursi,« je povedala Sabina Langus Boc z MNZ. Na omenjenem ministrstvu so prepričani, da se mora nezakonito priseljevanje v EU zaustaviti že na njenih zunanjih mejah, za kar so se na zasedanju evropskega sveta konec junija zavzeli voditelji držav in vlad. Po besedah obramboslovca Klemna Grošlja je v BiH po neuradnih ocenah trenutno okoli 5000 prebežnikov. Izrazil je pomislek glede učinkovitosti bosanske mejne policije pri varovanju tamkajšnje meje, medtem ko je Črna gora zaostrila mejno politiko, kar bi lahko vplivalo na manjši pretok prebežnikov v BiH in posledično tudi v EU. Meni, da bi morala EU pomagati balkanskim državam pri zaustavitvi migracij ne le s finančnimi sredstvi, ampak tudi organizacijsko.

Po njegovem prepričanju se je informacija, da se po kopnem in morju vse teže pride v EU, močno razširila med prebežniškimi skupinami, zato večjega migrantskega vala tudi po t. i. balkanski poti ne pričakuje. Stvar se lahko precej zaplete in zaostri le, če se odpre kakšno novo krizno žarišče v Afriki ali na Bližnjem vzhodu, a so to za zdaj zgolj špekulacije.

Vse več dela za policiste

Policisti imajo s prebežniki, ki prebredejo Kolpo ali se pripeljejo s čolni, na območju črnomaljske in metliške občine v zadnjem času polne roke dela, saj jih ti nič več ne kličejo po telefonih, kakor se je dogajalo v preteklih mesecih, ampak se jih želijo na daleč izogniti. V zadnjem času tujce opažajo tudi na območju semiške občine, kar je za Delo potrdila tamkajšnja županja Polona Kambič. Od 22. julija do včeraj so policisti na območju Bele krajine prijeli 449 oseb, letos že 2103 prebežnike, lani v tem obdobju pa so prijeli pet oseb, so za Delo sporočili z novomeške policijske uprave.

Prebivalci naklonjeni mreži

Prebivalci vasi Žuniči, Dolnja Preloka, Preloka in Učakovci dodatni omrežitvi Kolpe ne nasprotujejo. Prav nasprotno; vseh deset naših sogovornikov pričakuje od naših varnostnih organov, da to čim prej storijo.

»Tujci niso nasilni, če pridejo, jim pomagamo s hrano in pijačo. Najraje bi videl, da jih ne bi bilo, saj nikoli ne veš, s kakšnim človekom imaš opraviti, zato ograji ne nasprotujem,« je povedal lastnik žage v Žuničih. Sogovorniki tudi pravijo, da prebežniki od dobrega ne bežijo in zagotovo tudi ne bredejo reke, ker bi jim bilo to v veselje, ampak preprosto bežijo od vojne vihre.

V četrtek je občino Črnomelj obiskal veleposlanik Kraljevine Nizozemske Bart Twaalfhoven in se ob panelni ograji na Vinici sestal z vodjo oddelka za državno mejo in tujce z novomeške policijske uprave Antonom Štubljarjem, ki je visokega gosta temeljito seznanil z varnostno situacijo v Beli krajini.

Po pogovoru je Twaalfhoven za Delo povedal, da mu je zelo žal, da v današnjih časih potrebujemo ograje, »saj smo gradili Evropo, da ograj ne bi bilo«. Problem očitno obstaja in policija zgolj želi s pomočjo ograje prebežnike usmeriti na legalne mejne prehode, da bi varno prečkali mejo, je prepričan nizozemski veleposlanik.