Čeprav katolištvo in pravoslavje spadata pod krščanstvo, obstajajo med njima razlike, ena izmed njih je ta, da pravoslavni verniki praznujejo novo leto po julijanskem koledarju, ki se začenja 13 dni po gregorijanskem.
Julijanski koledar je vpeljal Julij Cezar leta 46. pred našim štetjem, po tem koledarju je prestopno vsako leto, deljivo s 4. Leto ima 365 dni in 6 ur in je tako za dobrih 11 minut daljše od naravnega leta. Razlika na prvi pogled ni velika, v 128 letih se nabere za en dan. Ta je do druge polovice 16. stoletja narasla že na 10 dni.

Papež Gregor XIII. je po nasvetu italijanskega astronoma Luigija Lilija in njegovega brata Antonia leta 1582 razglasil reformo julijanskega koledarja, zato se po njem imenuje gregorijanski koledar. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja. Po 4. oktobru 1582 je namesto 5. oktobra nastopil 15. oktober (manjkajočih dni ne boste našli v zgodovinskih učbenikih). S tem je bila odpravljena razlika 10 dni in tako se je začetek letnih časov ponovno ujemal s koledarskimi datumi.
Način, na katerega je bil koledar uveden, je zavezoval samo Rimskokatoliško cerkev in ozemlja pod neposredno oblastjo papeža (Papeške države). V ostalih državah so morale prenovo sprejeti posvetne oblasti, kar se je dogajalo šele postopoma.

Danes je gregorijanski koledar splošno priznan in uradni koledar v večini držav po svetu. Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem znaša torej že 13 dni, zato pravoslavni prazniki praviloma nastopijo 13 dni kasneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi. Pravoslavni verniki božič tako praznujejo 7. januarja. Kljub temu, da novo leto nastopi 14. januarja, v sodobnem času marsikje tudi 1. januarja praznujejo »civilno« novo leto.

Tako kot katoliki se tudi pravoslavni verniki držijo različnih šeg in navad.
Nekatere so podobne navadam katoliškega novega leta. Ta dan je na nek način zaključek božičnih praznikov in zato so tudi novoletni običaji in obredi podobni božičnim.
Nataša Ukaj piše:
• V prazničnem času se domovi okrasijo s spletenimi zimzelenimi vejicami, lovorom in omelo, ki naznanjajo, da bo po dolgi zimi kmalu ozelenela tudi narava.
• Za proslavljanje novega leta je značilna uporaba 'prskalic' in ognjemeta – to izvira iz verovanja, da je cilj tega pomoč soncu, ki premaga mrak.
• Podobno kot za božič se tudi ob novem letu svečano pogrne miza, na kateri je obilo okusne hrane.
• Posebna jed, ki se pripravi za praznovanje pravoslavnega novega leta je Vasilica – gre za obredno pogačo, v katero je dodan sir, da bi bilo prihajajoče leto bogato, premazana pa je z medom, da bi bilo življenje sladko.
• Tako kot katoliki, tudi pravoslavci novo leto pričakajo v krogu najbližjih in v veseli atmosferi.
• Za novo leto tudi pravoslavci odsvetujejo uživanje perutnine; verjamejo, da je bolje, da se za novo leto zaužije svinjina, ki jih bo vse leto 'porivala' naprej.

V januarju nas čaka še eno novo leto, ko ga praznujejo muslimanski verniki. Začne ob sončnem zahodu 30. januarja.
Še enkrat Srečno v novem letu vsem ljudem, saj v teh časih srečo potrebujemo vsi.