Delo: Belokranjce bolj kot migranti moti ograja

Brez sovraštva, toda z veliko nelagodja spremljajo dogajanje prebivalci na meji ob Kolpi v črnomaljski občini, kjer vsak dan prečkajo reko migranti iz Azije in Afrike. Vsakdanje življenje pregovorno gostoljubnim Belokranjcem se je precej spremenilo – zdaj hišna vrata zaklepajo, vendar nekatere bolj kakor migranti motijo ograje. Po mnenju Belokranjcev več ograje ne rešuje bistva problema. Prebivalci zelo dobro sodelujejo s policijskimi patruljami in vsak nepoznan obraz ali tujo registrsko številko avtomobilov redno prijavijo, piše Bojan Rajšek v današnjem Delu.

V nadaljevanju je nekaj poudarkov iz sicer obširnega članka:

Za ograjo in proti njej

Bodeča žica, ograje in antihumanizem ne morejo rešiti ničesar, je prepričan Metličan dr. Božidar Flajšman, član alternativne akademije. Pravi, da ograja povzroča samo še večje tragedije in travme. Po njegovem je kratkovidna politika, ki gasi požar s postavljanjem ograj in brez interesa, da se uredijo stvari v državah, od koder ljudje bežijo zaradi vojn ali nevzdržnih življenjskih razmer, pomanjkanja vode, podnebnih sprememb. »Žal se takšnim vzorcem razmišljanja podreja tudi Slovenija,« pravi Flajšman.

V civilni iniciativi proti migrantskemu centru v Beli krajini je njihova predstavnica Maja Kocjan povedala, da je edina učinkovita pot za zajezitev in preusmeritev nezakonitih prehodov čez našo mejo, da vlada poostri azilno zakonodajo in nadzor meje. »Dokler teh ukrepov ne bo, se ilegalne migracije samo še povečujejo, smeti se kopičijo, nezakonite migrante redno srečujemo in, kar je najpomembneje, še vedno se ne počutimo varnih,« pravi Kocjanova, sicer črnomaljska občinska svetnica iz vrst SDS.

Nesnaga v gozdovih

Po besedah direktorja črnomaljske komunale Sama Kavčiča, so lani v treh čistilnih akcijah pobrali 2000 kilogramov oblačil, obutev in med drugim tudi pripomočkov za osebno nego. Prek kratkim so črnomaljske gozdove »olajšali« za dobrih 800 kilogramov nesnage. Vse štiri čistilne akcije so stale približno 5000 evrov. Črnomaljska občina pričakuje, da bo država izpolnila obljubo in jim finančni izdatek, ki ni v pristojnosti lokalne skupnosti, tudi povrnila.

Ograja in turizem

V Razvojno informacijskem centru (RIC) Bela krajina pravijo, da je bilo v prvih štirih mesecih letos dva odstotka več prenočitev kakor lani. V maju pa jih je bilo za 14 odstotkov manj, kar pripisujejo predvsem slabemu vremenu. »Turisti v Beli krajini problematike migracij večinoma sploh na zaznajo, edini stik s sto tematiko so panelne ograje,« pravi direktor RIC Peter Črnič.

Občinsko vodstvo že naredilo seznam javnih poti, ki jih bo asfaltirala država

Ker je predsednik vlade Marjan Šarec ob obisku mejnega prehoda v Žuničih v začetku prejšnjega tedna obljubil, da bo država poiskala način, kako posodobiti makadamske javne poti, ki so speljane do Kolpe, in jih pri svojem delu redno uporabljajo varnostni organi, je vodstvo črnomaljske občine vse skupaj vzelo »smrtno resno«.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je za Delo povedal, da policija patruljira po slabih cestah, pri čemer jih uničuje, uničuje pa tudi službene avtomobile, zato so že pripravili seznam javnih poti v skupni dolžini približno 3000 metrov v naseljih Preloka, Breg, Otok, Vukovci in Učakovci, ki jih bo treba posodobiti, ker da se morajo policisti varno in hitro pripeljati do Kolpe in poloviti migrante. Naložbe so ocenjene na približno 200.000 evrov.