Društvo Proteus ministru predstavilo okoljske in naravovarstvene probleme Bele krajine

Včeraj je Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak obiskal občino Črnomelj. Na izletniški kmetiji Zupančič na Jelševniku si je na hitro ogledal tudi info center Črna človeška ribica. V pogovoru, ki je sledil sva mu Silvester Zupančič in Niko Šuštarič v imenu Društva Proteus izročila 583 podpisov prebivalcev Črnomlja pod peticijo "Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo!" in mu predstavila glavne okoljske in naravovarstvene probleme Bele krajine, kot so na kratko povzeti tudi v pismu ministru z naslednjo vsebino:

SPOŠTOVANI G. ANDREJ VIZJAK
MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR

Ob vašem prvem obisku v Beli krajini vas želimo seznaniti samo z tremi okoljskimi oz. naravovarstvenimi problemi in sicer:

1. Zavarovanje habitata bele in črne človeške ribice v Beli krajini

Leta 2010 je ZRSVN Ministrstvu predložil Strokovne podlage za zavarovanje, vendar so obležale v predalu na vašem ministrstvu.

Leta 2016 je dalo pobudo za zavarovanje Društvo Proteus v sodelovanju z Biotehniško fakulteto UL, ZRSVN in Jamskim laboratorijem Tular iz Kranja. Dve leti ni bilo nikakršnih aktivnosti s strani MOP.

Leta 2018 je Svet za varovanje okolja pri SAZU prvič obravnaval problematiko in vaše ministrstvo pozval k sprejemu ukrepov za varovanje črne človeške ribice v Beli krajini. Ministrica je v izčrpnem odgovoru (18.5.2018) priznala problem vendar brez odločenosti da se pristopi k pripravi ustreznih ukrepov. Odgovor prilagamo.

Leta 2020 je Svet za varovanje okolja pri SAZU obravnaval problem tretjič in v tej zvezi sprejel sklepe, predloge in priporočila, kar vam je gotovo je poznano. V njih so strokovno in znanstveno podprto predlagane tudi rešitve. Želimo, da bi jim vaše ministrstvo sledilo. Sklepe, predloge in priporočila prilagamo.

2. Bioplinska elektrarna na Lokvah pri Črnomlju

Drugi aktualen okoljski problem je bioplinska elektrarna na Lokvah pri Črnomlju, ki se vleče že trinajst let. Predela letno 25.000 ton nekmetijskih, bioloških odpadkov in proizvede 28.000 ton digestata. Zavedamo se koristnosti predelave organskih odpadkov v bioplin, želimo le, da se s tem ne povzročamo druge okoljske škode.

Zakaj problem?

1. Zato, ker tako velika kot je enostavno ne sodi na okoljsko izredno ranljivo območje belokranjskega plitvega krasa!

2. Zato ker je javni interes po varovanju podtalnice, rodovitne zemlje in čistega zraka že desetletje teptan s strani nekaj največjih kmetov s tem ko po kmetijskih zemljiščih strateškega pomena za samooskrbo države polijejo letno 28.000 ton digestata. Uporaba brezplačnega digestata predstavlja hkrati nelojalno konkurenco do velike večine drugih družbeno odgovornih kmetov ki digestata ne uporabljajo!

3. Zato ker tudi sedanji lastnik bioplinarne zasleduje zgolj ekonomske interese in zanemarja družbeno odgovornost do okolja najmanj s tem, ko ni izpolnil danih zagotovil da bo pokril zunanji zalogovnik in da bo vsaj polovico digestata oddal kmetom izven Bele krajine!

4. Zato ker ni zagotovljena zahtevana sledljivost predelave organskih odpadkov s tem, ko OVD ne zavezuje gospodarskega subjekta, ki organske odpadke zbira in meša!

5. Zato, ker ni zagotovljena zahtevana sledljivost uporabe digestata in smo na terenu priča zlorabam in ponarejanju predpisane dokumentacije o uporabi digestata s čemer je kršeno eno od temeljnih načel veljavne Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata..

6. Zato, ker okoljska in kmetijska inšpekcija razmer ne obvladujeta! Lani je imel kmetijski inšpektor odobrenih šest analiz zemlje, letos pa mu je še to ukinjeno. Na terenu zaznavamo ponarejanje dokumentacije o uporabi digestata, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kmetijski inšpektor ugotovi, da letna količina dušika na travniku v mesecu aprilu sicer dosega 80% dovoljene, vendar letna količina ni presežena. Pravni vidiki okoljskih problemov v zvezi z obratovanjem bioplinarne so v prilogi.

Rešitve,

smo skupaj s civilno iniciativo »Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo« strnili v naslednje

z a h t e v e:

1. da lastnik bioplinarne Petrol, d.d. izpolni obljube zapisane v okoljevarstvenem dovoljenju, predvsem da pokrije zunanji zalogovnik;

2. da zmanjša kapaciteto bioplinarne na količine organskih odpadkov, ki nastajajo v Beli krajini;

3. da se digestat preneha uporabljati za gnojenje pač pa se odvaja v komunalno čistilno napravo na čiščenje;

4. da se bioplinarno zapre v primeru, da gornje zahteve ne bodo izpolnjene v roku enega leta

5. da se lastnika prašičje farme zaveže k spoštovanju pravil dobre kmetijske prakse, predvsem k uporabi dodatka za zorenje gnojnice in za zmerno gnojenje z gnojnico

6. da se uvede monitoring kmetijskih zemljišč gnojenih z digestatom zaradi spremljanja onesnaževanja s težkimi kovinami in drugimi onesnažili iz Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.

7. da se o sprejetih ukrepih seznanja javnost.

3. Reka Krupa in PCB

Posledice ene največjih okoljskih katastrof s PCB na svetu, po odkritju leta 1985 še danes niso sanirane. Ribe iz reke Krupe in Lahinje nizvodno so neužitne. Zadnja nam znana raziskava posledic Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je iz leta 2012. (cit.) »Obremenjenost prebivalcev Bele Krajine s PCB – ji je glede na preteklo proizvodnjo kondenzatorjev v tovarni Iskra Kondenzatorji v Semiču in posledično onesnaženost okolja gotovo večja kot obremenjenost preostalih prebivalcev Slovenije…« (Priloga, povzetek elaborata). Izčrpen predlog priporočil in ukrepov iz raziskave se ne izvaja. Zadeva je pozabljena kar je nesprejemljivo!

4. Zaključek

Zapisano so naša utemeljena pričakovanja, ki jih imamo do MOP in do vas osebno in verjamemo, da je vaš obisk namenjen reševanju problemov, seveda z aktivno podporo treh belokranjskih občin.

Bioplinarna sicer obratuje z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, vendar to ne sme biti izgovor da se ne spremeni okoljevarstveno dovoljenje po uradni dolžnosti in izvedejo prilagoditve njenega obratovanja na zmogljivosti plitvega krasa Bel krajine.

S spoštovanjem!

Niko Šuštarič, predsednik društva in koordinator CI

V VEDNOST:
1. Andrej Kavšek, Župan občine Črnomelj
2. Darko Zevnik, Župan občine Metlika
3. Polona Kambič, Županja občine Semič

PRILOGE:
1. Odgovor MOP z dne 18.5.2018
2. Kopija pisma s sklepi Sveta za varovanje okolja pri SAZU, poslano MOP-u dne 13.5.2020
3. Pravni vidiki okoljskih problemov v zvezi z obratovanjem bioplinarne na Lokvah pri
Črnomlju.
4. Besedilo peticije »Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo«, s podpisi
5. PCB, povzetek iz Elaborata…Maribor, avgust 2012

In vtisi o pogovoru?
Upam da smo Ministru vzbudili vsaj malo treznega razmisleka o nujnosti prepovedi gnojenja s tekočimi gnojili in o nujnosti nadzora nad individualnimi greznicami v zaledju izvirov kjer živi človeška ribica ter o širšem škodljivem vplivu bioplinarne na podtalnico in kmetijsko zemljo v Beli krajini. Gotovo pa ne bo dovolj samo opozoriti Petrol d.d. na družbeno odgovornost v zvezi z obratovanjem bioplinarne. In ni problem samo v načinu uporabe digestata. In mu vzbudili vsaj malo treznega razmisleka o še vedno prisotnem PCB v živilih v okolici Semiča ter v ribah in vodi rek Krupa, Lahinja in Kolpa.
Pa upajmo in dajmo se presenetiti!