Iz oči v oči s Silvom Plutom

Pri Mladinski knjigi je nedavno izšla knjiga Sare Volčič Leglo zla, ki nudi vpogled v ozadje kriminalnih dejanj. Avtorica je v njej zbrala 30 zgodb, ki jih je v večini tudi spremljala kot novinarka Kanala A in POP TV. Z delom si prizadeva za večplasten prikaz kriminala, njegovih povodov in ljudi, ki so vanj vpleteni, je povedala za STA.

"Želela sem predstaviti 30 največjih zločincev časa, v katerem sem tudi sama živela," je pojasnila avtorica, ki v knjigi veliko besed namenja serijskemu morilcu Silvu Plutu z Božakovega pri Metliki, pri katerem je, kot je povedala v pogovoru za 24ur.com, ne glede na to, kaj so si ljudje mislili o njem, ugotovila, da je bil že od majhnih nog velik revež. Njegov oče je bil nasilnež, on je bil intelektualno manj sposoben, težave z njim so bile že v prvem razredu osnovne šole. "Če smo dopustili, da je nekdo od sedmega do 22. leta, ko je zagrešil prvi umor, hodil po svetu brez primerne pomoči, tu vidim odgovornost družbe," meni avtorica.

Silvo Plut (poleg Metoda Trobca) velja za slovenskega serijskega morilca. Sara Volčič je edina, ki ga je imela možnost obiskati v zaporu na Povšetovi, kjer je bil v priporu. Opisala ga je kot morilca sinje modrih oči z nasmeškom Mone Lize. Še zdaj se spomni opozoril pravosodnih policistov, naj bodo previdni, saj je zelo nepredvidljiv in impluziven. Ko je vstopila v sobico, je bila najprej začudena, v kako majhen prostor so jih dali. Snemalec je stopil s kamero za njo, asistent se je skril v kot sobice, pod neko mizo, ona pa je sedela z njim, kot bi bila na romantičnem zmenku, njuni koleni sta se skoraj stikali. "On je vse ženske rezal po vratu, jaz pa sem nosila črno jopico z V izrezom. Kot ponavadi nisem vedela, kako se obleči, to je vedno moja dilema, ker ne želim izstopati. Na začetku je bilo nekaj tenzije, pomislila sem: če ga z nečim vznemirim, lahko skoči name in mi v sekundi zlomi tilnik. Visok je bil približno toliko kot jaz, imel je dolge lase in prav markantne oči turkizno modre barve. V osnovi se ga ne bi bala, a sem pred tem na nekem manjšem sojenju pri njem že videla ta 'switch', nenaden preklop, ko je kar naenkrat znorel, začel je preklinjati tožilko, v kamero," je povedala za omenjeni spletni portal.

Njun pogovor je potekal "kar v redu", določene stvari Plutu niso bile všeč, ni se hotel veliko pogovarjati o svoji zadnji žrtvi. Govoril je, da jo je sicer poškodoval, ubil pa da je ni. Imel je disocialno osebnostno motnjo, ki se razvije pod določenimi okoliščinami in so ljudje prepričani, da so za vse krivi drugi. "Sicer pa ni bil tako strašljiv, na trenutke se mi je celo zasmilil. Še dolgo potem so me sodelavci hecali, da imam rada Silva Pluta, a ni šlo za to. Enostavno sem prepoznala, da je to človek, ki je bil nekoč majhen fantek, ki se je, prav tako kot drugi, igral v peskovniku, a se je žal rodil v družino, ki mu ni dala pravih nastavkov za odraščanje. Več ljudi je potem reklo, 'pa saj ima brata, ki ni kriminalec', a ljudje smo si različni," je še dejala Sara Volčič.

Silvo Plut je dokončal le šest razredov osnovne šole in še dve leti poklicne šole, delal je kot zidar, ko je pri 22 letih na poti v Metliko s kuhinjskim nožem umoril svojo prvo žrtev – svojo vrstnico Marjanco Matjašič. Pred tem je bil že predkaznovan zaradi poskusa posilstva. Sledili so premoženjski delikti, predvsem ropi. Ker so mu bili policisti tik za petami, se je zatekel v Srbijo, kjer je zverinsko pokončal svojo drugo žrtev Jasmino Djošić. Čeprav so ga, ko je bil še v priporu v Ljubljani, v Srbiji za ta kruti zločin obsodili na 40 let zapora, dejanja Plut nikdar ni priznal. Ko se je vrnil v Slovenijo, se je konec februarja 2006 pritihotapil v hišo zakoncev Ulčar na Dolgem Brdu pri Jančah. Ljubica Ulčar je umrla v mukah, medtem ko je njen mož uspel zbežati in poklicati policiste.

Za takrat 38-letnega Pluta bi sledila dolga desetletja zapora. Sam je dobro vedel, kaj to pomeni. Konec aprila 2007 so ga v samski sobi na Povšetovi našli brez znakov življenja.