Kako transparentne so belokranjske občine?

Inštitut Danes je nov dan (DJND), Organizacija za participatorno družbo ter PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so predstavili izsledke raziskave odprtosti in transparentnosti slovenskih občin. Rezultate so zbrali na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko občanke in občani poleg sistematičnega pregleda stanja preverijo, kako so se izkazale posamezne občine in jih primerjajo z ostalimi občinami ali pa le s tistimi, ki imajo podoben proračun oziroma število prebivalcev. Za vsako občino so podali tudi pet priporočil, s pomočjo katerih lahko javnost še bolj vključijo v svoje delovanje.

Raziskavo so opravili z namenom, da bi omogočili širši vpogled v transparentnost delovanja lokalne samouprave, predstavili dobre in slabe prakse ter podali priporočila, kako stanje izboljšati.

Možnosti za napredek še veliko

Številke so pokazale, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osupljivo je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom. V povprečju so slovenske občine tako dosegle 34,9 od 100 točk, torej le nekaj več kot tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je osvojila 69,2 točke.

Podatki so pokazali pomembno korelacijo med številom doseženih točk in višino proračuna ter tudi med številom doseženih točk in številom prebivalcev. To pomeni, da so občine z višjim proračunom in večjim številom prebivalcev praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so pogosto manj transparentne. Pri tem je sicer mogoče, da je v manjših občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, zato je tam na voljo manj informacij, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.

Avtorji raziskave so 212 slovenskih občin analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi v pet vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na poslane vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin.

V povprečju so slovenske občine v pričujoči raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk. To pomeni, da je povprečna občina dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje svojega delovanja, navajajo avtorji raziskave.

Kako so se odrezale belokranjske občine

Skupni rezultat analize odprtosti in transparentnosti slovenskih občin kaže, da je med belokranjskimi občinami najvišje uvrščena občina Črnomelj na 64. mestu (37,90 točk). Občina Semič zaseda 88. mesto (35,50 točk), Občina Metlika pa je šele na 169. mestu (28 točk) med 212 slovenskimi občinami. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.

Pri transparentnem delovanju občinskega sveta so občine v povprečju dosegle 5,5 od 20 možnih točk. Po transparentnosti delovanja občinskega sveta je Občina Semič na 45. mestu (7 točk), Črnomelj zaseda 72. mesto (6 točk), Metlika pa je na 150. mestu (4 točke). V tem sklopu prvo mesto skupaj zasedata MO Ljubljana in Nova Gorica (14 točk)

Pri preglednosti spletnega mesta in dostopu do informacij, kjer gre za enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov, so občine v povprečju dosegle 8,4 od 20 možnih točk. V tem sklopu vse tri belokranjske občine zasedajo 118. mesto (7 točk). Najvišje so Medvode (16 točk).

Pri transparentnosti in vključenosti v postopek sprejemanja občinskega proračuna so občine v povprečju dosegle 6,9 od 20 točk. Med belokranjskimi občinami se je najbolje odrezala semiška s 17. mestom (10,50 točk), Občina Črnomelj zaseda 47. mesto (9 točk), Metlika pa je na 170. mestu (4 točke). Prvi je Ptuj (12 točk).

Pri dostopnosti občinskega spletnega mesta so občine v povprečju dosegle 12,1 od 20 točk. V tem sklopu je Občina Metlika na 66. (13 točk), Semič na 135. (11 točk), Črnomelj pa na 189. mestu (8 točk). Na vrhu je MO Ljubljana (19 točk).

Pri vključenosti javnosti v delovanje občine ter ustreznem obveščanju so občine v povprečju dosegle le 2,1 od 20 točk. V tem sklopu je Črnomelj med vsemi slovenskimi občinami na 28. mestu (7,90 točk). Metlika in Semič pa sta v množici občin, ki vprašalnikov na to temo niso rešile, zato so jim pri neodgovorjenih kazalnikih pripisali 0 točk. Zelo nizka povprečna ocena na tem področju je po mnenju avtorjev raziskave odraz tega, da so odgovore prejeli od le 50 občin, kar že samo po sebi kaže na precejšnjo netransparentnost delovanja.