Kavšek o romski problematiki: Metoda korenčka in palice

Župani 11 občin jugovzhodne Slovenije so lansko jesen na DZ naslovili pobudo za spremembo petih zakonov za reševanje romskih vprašanj. Z njo želijo zaščititi predvsem otroke, ki v romskih naseljih nimajo nobene perspektive. Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji se v zadnjem obdobju izrazito poslabšuje, občine pa so izčrpale možnosti za njeno reševanje, zato je nujen čimprejšnji sistemski pristop države, med drugim s spremembami zakonodaje. To so zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakon o urejanju trga dela, zakon o varstvu javnega reda in miru ter zakon o voznikih.

O položaju romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji je beseda tekla tudi v pogovorni oddaji na Radiu Ognjišče. Poleg črnomaljskega župana Andreja Kavška, so se je udeležili še v.d. direktorice Mestne uprave Novo mesto Jana Bolta Saje, predsednike romske zveze Jožek Horvat Muc in pastoralni asistent Peter Kokotec.

Nekaj bo potrebno drastično spremeniti

Kavšek je poudaril, da država romsko problematiko že leta rešuje na enak način, z enakimi metodami in pristopi, vendar na terenu ugotavljajo, da pravih rezultatov dosedanje aktivnosti niso prinesle. »Župani si predvsem želimo drugačnih pristopov, ki bi dejansko prinesli pozitivne rezultate in konkretne spremembe,« je dejal. Varnostne razmere se po njegovih besedah poslabšujejo, zato bo potrebno v pristopu do reševanja romske problematike »nekaj drastično spremeniti«. »Začeti bo potrebno uporabljati metodo korenčka in palice,« meni.

Kot enega ključnih problemov črnomaljski župan izpostavlja pomanjkanje motivacije pri socialno ogroženih skupinah, da bi romske otroke pošiljali v šolo. Po njegovem sicer tudi med samimi Romi obstajajo razlike, saj se nekateri starši zavedajo pomena šolanja svojih otrok, potrebno pa bo pri tej populaciji najti pristope, ki bodo delovali in na podlagi teh nato prilagoditi tudi zakonodajo. »Manjka motivacije za obiskovanje predšolske vzgoje, podobno pa je tudi pozneje v procesu osnovnošolskega izobraževanja. Motivacija je potrebna predvsem pri starših romskih otrok, da bodo svoje otroke pošiljali v vrtec in šolo,« pravi Kavšek.

V tej smeri so pripravljeni tudi omenjeni ukrepi 11 občin, ki spodbujajo k odgovornemu starševstvu. Odgovornost za celoten proces izobraževanja mora biti po njihovem na strani staršev romskih otrok, ki morajo svoje otroke motivirati za obiskovanje šole. S spremembami zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih tako predlagajo, da bi se otroški dodatek v primerih, ko starši otroka po 15. letu ne vključijo v nadaljnje šolanje, zmanjšal za tretjino, ki je zdaj namenjena izobraževanju.

Ni premoženja - ni globe za prekrške

S spremembami zakona o socialnovarstvenih prejemkih predlagajo, da se v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole in da imajo starši zapadli dolg do javnih institucij, denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. Po trenutni zakonodaji namreč za prejemnika denarne socialne pomoči, ki nima premoženja in povzroči prekršek, ne velja nobena kazen, saj iz denarne socialne pomoči ni mogoče izterjati prekrškovne globe.

»Obstajajo posamezniki, ki imajo po več tisoč evrov kazni, pa še vedno prejemajo socialne transferje. Otroški dodatek je pri nas pravica otrok, a ko je teh otrok veliko, bi nekakšna kapica vendarle morala obstajati. Vsem je jasno, da z velikim številom otrok veliko zaslužijo, zakaj ne bi potem plačevali vsaj osnovnih stroškov in nenazadnje tudi kazni, ki jih prejmejo,« se sprašuje črnomaljski župan.

S spremembami zakona o trgu dela želijo predlagatelji spodbuditi interes za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelne osebe. Predlagajo ureditev, po kateri se lahko nekoga napoti na delo brez ovir, in da se poenostavi izbris iz evidence brezposelnih. Hkrati predlagajo, da se javna dela na področju ranljivih skupin z dveh podaljša na štiri leta.

S predlaganimi spremembami zakona o varstvu javnega reda in miru želijo zaostriti sankcije za streljanje z orožjem zunaj za to namenjenih prostorov, s spremembami zakona o voznikih pa določiti, da sta za pristop k opravljanju vozniškega izpita nujna devetletno obiskovanje osnovne šole in zaključen sedmi razred.

Po besedah Kavška omenjeni predlogi niso nič novega, saj so nekateri nastali v strokovnih službah ministrstev. »Mi ne predlagamo nekega novega romskega zakona. Gre za predlog spremembe zakonov, ki bodo veljale za vse državljane. Z njimi želimo omogočiti otrokom, da se bodo lahko dovolj hitro vključevali v okolje in začeli drugačno življenje.«

Kavšek pozdravlja tudi ustanovitev delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se je pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Antona Grizolda prvič sestala lanskega novembra. Skupina si bo prizadevala za celovit pristop države pri reševanju kompleksne romske problematike, zagotavljanje dostojnih življenjskih pogojev ter aktivno vključitev Romov v družbeno življenje.

Črnomaljski župan je v pogovoru poudaril tudi pomen romskih žensk, ki imajo v romski skupnosti zelo pomembno vlogo, zato jih je potrebno ustrezno opolnomočiti.