Laboratorij je kot igrišče za iskanje odgovorov

Barbara Breznik iz Črnomlja raziskuje nove tarče in pristope v zdravljenju, s katerimi bi uspešneje zdravili raka.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V laboratoriju pipete, naprave za natančno odmerjanje tekočin, in različne vrste mikroskopov, saj delamo s celičnimi in tkivnimi kulturami. Računalnik je nepogrešljiv pri mojem delu, pa naj bo za obdelavo rezultatov poskusov, pisanje znanstvene literature, snovanje novih raziskovalnih projektov ali od pandemije novega koronavirusa sestajanje s kolegi znanstveniki doma in po svetu.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Mene in ekipo žene dejstvo, da so raki, še posebno možganski, odporni proti sedanjemu zdravljenju in da se bolniki z rakom iste vrste različno odzivajo na zdravljenje. Kot vemo, je rak vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, in pomembno je, da se proti njemu borimo z najnovejšimi molekularnimi pristopi, ki nam pomagajo razumeti napredovanje raka kljub zdravljenju. Le tako ga lahko pozdravimo.

Raziskujemo nove tarče in pristope, s katerimi bi lahko uspešneje zdravili raka in bolje napovedali odziv bolnikov na zdravljenje. Raziskujemo, katere rakave celice in tumorji so bolj odporni proti zdravljenju in zakaj. Kakšna je vloga tumorskega ekosistema –mikrookolja pri odpornosti raka proti zdravljenju. Raziskujemo zelo interdisciplinarno z ekipo sodelavcev z različnih področij bioznanosti, zdravnikov, bioinformatikov in računalničarjev.

Zakaj imate radi znanost?

Ker lahko naredi nekaj dobrega za družbo. Znanost ne pozna meja in črno-belih odgovorov. Laboratorij je kot igrišče, na katerem poskušam odgovoriti na vprašanja z različnimi pristopi ter prenašam znanje na mlajše generacije.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Košček v mozaik znanja o raku in novih možnostih zdravljenja agresivnih možganskih rakov.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Po magisteriju iz farmacije sem si želela nadaljevati z doktorskim študijem, potem pa sta me raziskovalno delo in biologija raka popolnoma prevzela.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Vandram okoli, doma in v tujini, po hribih, muzejih in po koncertih. Delo znanstvenika je vpeto v mednarodno okolje in tako lahko izpopolnjevanja in srečanja v tujini združujem s spoznavanjem drugih kultur, ljudi, kulinarike in narave.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kar kombinacija več lastnosti, radovednosti, iznajdljivosti, vztrajnosti in natančnosti. V poznejših fazah v karieri je ključen timski in projektni menedžment, saj je znanost timsko delo in treba je pridobiti sredstva za raziskave.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Veliko je znanstvenih odkritij, ki spreminjajo naš svet na bolje. En tak primer so tridimenzionalne tkivne kulture, imenovane organoidi, ki posnemajo tkiva ali organe v laboratorijskih posodicah in so nadomestek za poskuse na živalih. Z njimi že pridobivamo nova spoznanja o različnih boleznih, testiramo nove pristope zdravljenja in lahko zmanjšamo število poskusov na živalih v prihodnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Zemlja je edini planet, ki me zanima. Želim si, da bi se vsi trudili za to, da ga ohranimo v čim boljšem stanju za naše potomce.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sončno in vetrno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z znanstvenicama Rosalind Franklin in Milevo Marić Einstein, ki sta bili ključni sodelavki pri odkritju dvovijačne strukture DNK in nastanku teorije relativnosti, a sta bila njuna prispevka spregledana.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Kralj vseh bolezni: biografija raka Siddharthe Mukherjeeja, film Jane, o primatologinji Jane Goodall, predavanje dr. Stephena Mingerja Modro nebo – oris prihodnosti inovacij v zdravstvu ljudi ter spletno stran www.alternator.science.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Razvoj najnovejših pristopov za zdravljenje raka ni usmerjen le v ciljanje rakavih celic, temveč v njihovo komunikacijo z drugimi celicami. Tumor je namreč kompleksen ekosistem, v katerem se rakave celice intenzivno pogovarjajo med sabo in z drugimi, nerakavimi celicami. Ta komunikacija med celicami usmerja rast in širjenje tumorja po telesu.

Dr. Barbara Breznik je zaposlena na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Trenutno je Fulbrightova štipendistka na Tehniški univerzi v Teksasu.