Ljudje ob Kolpi: Anton Ivan Režek

Anton Ivan Režek, duhovnik, zgodovinar.

Rojen 9. februarja 1867 na Krašnjem Vrhu (pri Metliki), umrl 20. novembra 1946 v Houghtonu, Michigan ZDA.

Tretje rojenec v družini Janeza Režeka in Katarine (rojena Nemanič) je kot odličnjak v metliški Ljudski šoli nadaljeval šolanje na gimnaziji v Novem mestu. Čeprav je bil zelo nadarjen in uspešen dijak, ni maturiral, ker je bil zaradi ugovarjanja profesorju med poukom izključen iz šole, s tem pa mu je bilo onemogočeno opravljanje mature. Zaradi tega se ne upa vrniti domov in se celo leto skriva, običajno obiskuje sorodnike, ki mu pomagajo s hrano in obleko. (Še posebno lepe spomine iz tega obdobja je ohranil na teto Marijo Nemanič iz Slamne vasi). Po enem letu le zbere dovolj poguma in stopi pred očeta in ga prosi za denar za pot v Ameriko. Ta, sicer zelo razočaran, sinu le izroči denar a z besedami (zapisal Ivan Nemanič): »Dost si me zatrl, nikdar mi ne boš povrnil niti za lulo duhana, naj ti bo še to«. Pozneje – ko Ivan v Ameriki uspe mu redno za božič in veliko noč pošilja denar, vsakokrat s pripisom: »To je za lulo duhana…«.

A Ivan se ne odpravi takoj v Ameriko – odide v avstrijski Gradec kjer maturira in se vpiše na univerzo. Leta 1887 vseeno odpotuje v ZDA in tam ga belokranjski rojak – škof Janez Vertin sprejme v svoje semenišče. Bogoslovje konča na St. Jerome College v Kanadi. V duhovnika je posvečen 12. julija 1890. Prva štiri leta opravlja duhovniško službo v različnih župnijah in misijonih v severni Ameriki. Zimo 1894/5 zaradi bolezni preživi v Kolnu v Nemčiji, po povratku pa najprej dela v župnijah Bessemer in Crystal Falls, novembra 1895 pa je nameščen za župnika v Houghton v državi Michigan kjer ostane do smrti.

Kot duhovnik je zelo uspešen in priljubljen, opravlja pa tudi delo predsednika škofijskega gradbenega odbora in v tem času zgradi veličastno cerkev sv. Ignacija v Marquettu, samostan sv. Neže, lepo osemrazredno šolo, dve sirotišnici – eno za sirote severno ameriških domorodcev – Indijancev. V imenu slovenske skupnosti v ZDA leta 1930 vloži predlog za beatifikacijo škofa Barage. Aktiven je kot zgodovinar in v letih 1906 in 1907 izda dva zvezka »History of the Diocese Sault Ste. Marie and Marquette« (slovensko Zgodovina škofije Marquette). Objavlja tudi veliko člankov v cerkvenih in lokalnih časopisih ter za Katoliško enciklopedijo v New Yorku.

Za svoje bogato delo je prejel več odlikovanj, med njimi tudi častni doktorat prava Univerze Marquette, papež pa ga je imenoval za svojega hišnega prelata…

Domovino obišče v letih 1935-1936 je obiskal domovino in maševal v cerkvah v Beli krajini, tudi v Slamni vasi, kjer obišče dom tete, ki mu je pomagal v najtežjih trenutkih, družini pa izroči izvode svojih knjig.

Umre v Houghtonu v osemdesetem letu starosti.