Na vsebino

Ljudje ob Kolpi: dr. Josip Režek

Odvetnik in politik dr. Josip Režek se je rodil 5. marca 1883 na Krašnjem Vrhu pri Metliki, umrl pa 22. decembra 1966 v Novem mestu.

»Da ohranimo potomcem jasno sliko današnjih dni, neskaljen spomin dela in napora slovenskega meščanstva pri oblikovanju kulturnega in socialnega življenja, da preiščemo preteklost in rešimo bodočnost, da najdemo svoj čas in zagledamo svoj obraz, zato pišemo Kroniko slovenskih mest«, župan NM Josip Režek v predgovoru Kronike slovenskih mest 1934.

Rodil se je kot najmlajši otrok v družini manjšega kmeta Janeza Režka in matere Katarine (rojena Nemanič) na Krašnjem Vrhu, ki pa je dala več pomembnih mož (Peter, Anton Ivan, Jurij, Boris…). Po šolanju na Radovici in v Metliki je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kjer je 1904 leta maturiral. Odločil se je za študij prava na Dunaju, ki ga je potem nadaljeval v Pragi. V tem času se je veliko družil s Cankarjem in ta čas je opisal z besedami: »…v glavnem smo ga veliko pili, študirali pa bolj malo…«. To je bil očitno glavni razlog, da v desetih letih – do pričetka prve svetovne vojne ni uspel diplomirati. Vpoklican je bil k vojakom in večji del vojne preživel v Dolomitih, pozneje pa bil dodeljen Vojaškemu sodišču pri Glavnem štabu. Po končani vojni je diplomiral 28. maja 1920 na Pravni fakulteti v Ljubljani. V Novem mestu je postal odvetniški pripravnik in se kmalu uveljavil kot uspešen odvetnik. Kmalu je postal strah in trepet nasprotnikov na sodišču. dr. Ljuba Prenner, (po mnenju stanovskih kolegov ena od desetih najuspešnejših slovenskih odvetnikov) je o njem dejala: »Dobro se ga spomnim, kako me je v neki pravdi na sodišču noter položil«. Belokranjci (ki jih je pogosto zastopal na sodišču) pa so v sporih uporabljali grožnjo: »Če ne nehaš, te bom dal Režku…«, kar je velikokrat zadostovalo za pomiritev strasti. Poročil se je s Pavlo Zurc, v zakonu so se jima rodili trije otroci: Juta, Borut in Gorazd.

Vstopil je v politiko in kot liberalec je bil 24. marca 1924 izvoljen za župana Novega mesta. Že 27. julija istega leta je organiziral veličasten sprejem za stanovskega kolega, telovadca Leona Štuklja, ki se je iz olimpijskih iger v Parizu vračal z dvema zlatima medaljama. Tega so someščani pričakali v velikem številu na železniški postaji v Bršjlinu in ga na ramah prinesli pred Rotovž, kjer ga je župan Režek pozdravil z besedami: »Ave Triumfator!«. Med pomembnejše dosežke v času županovanja sodi izgradnja novega stanovanjskega naselja v hitro razvijajočem se mestu. Zanj je zagotovil zelo ugodno odkupno ceno zemljišča in poroštva za Stavbno zadrugo uslužbencev in upokojencev. Že po dveh letih od ustanovitve je leta 1929 tam stalo prvih 19 večstanovanjskih hiš. Da bi zagotovil primerne prostore za Ljudsko šolo je župan posredoval celo v Beogradu in Novo mesto je dobilo najmodernejšo šolsko stavbo v Dravski banovini, v kateri se je pričel pouk 29. septembra 1929. Danes v tej zgradbi deluje OŠ Center, stavba pa je razglašena za kulturni spomenik. Ureditev in novo poimenovanje ulic v Novem mestu je bilo uveljavljeno 13. decembra 1930, ko sta bili dve ulici poimenovani tudi po še živečih ljudeh: Novomeščanu, naravoslovcu Ferdinandu Seidlu in županu Josipu Režku, kar sicer ni običajno.

Župansko funkcijo in funkcijo člana Banskega sveta Dravske banovine je zaključil leta 1935 in nastopil na volitvah za Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil vanjo tudi izvoljen in postal eden njenih podpredsednikov. Še vedno je deloval tudi lokalno in pomagal pri projektih v Novem mestu.

Že v vojnem času je bil s strani partizanskih oblasti večkrat zaprt in zasliševan, pri njem so opravljali tudi hišne preiskave, a je bil vsakokrat izpuščen, saj ni bilo dokazov o njegovem delovanju proti partizanom. Takoj po osvoboditvi pa so ga zaprli in Vojaško sodišče ga je 3. avgusta 1945 obsodilo na osem let zapora, odvzem volilne pravice, odvzem pravice do javne službe, izbris iz registra odvetniške zbornice, odvzem pravice do pokojnine in zaplembo vsega premoženja v Novem mestu (med drugim je bil lastnik vile na Kettejevem drevoredu v kateri je danes sedež družbe Cerod…), ostalo mu je le manjše posestvo na podeželju. Ulico, ki se je imenovala po njem so preimenovali v Cankarjevo ulico. »Sodba sodišča« se je glasila: spoznan za krivega, ker naj bi zagovarjal gibanje domobrancev in deloval v njihovo korist. Tega mu sicer nikoli niso mogli dokazati, zato je obsodba temeljila na »delnem priznanju v zvezi z izčrpnimi in zanesljivimi podatki prijav naše narodne oblasti«. To je seveda takratni oblasti povsem zadostovalo, da je človeku uničila življenje.

Ob smrti žene Pavle so ga na pogreb pripeljali iz zapora, vklenjenega v lisice. Kazni ni odslužil v celoti, a življenjska kalvarija se je nadaljevala, saj je bil brez sredstev za preživljanje. Službe ni dobil, zato je nekaj časa pomagal v odvetniški pisarni sina dr. Boruta Režka v Ljubljani, a tudi tam ni mogel ostati dolgo. Do smrti si je neuspešno prizadeval za obnovo sodnega postopka proti njemu.

Za svoje prizadevno delo je bil dr. Josip Režek leta 1929 odlikovan z Redom Sv. Save IV. reda, leta 1930 z Redom Jugoslovanske krone IV. reda in leta 1936 z Redom Sv. Save II. reda, po letu 1945 pa je izgubil vse premoženje in pravice.

Kako se je končala kariera in življenje tega pomembnega moža pove tudi dogodek iz novomeške bolnišnice. Ko je Režka v Trebnjem zbil vlak se je hudo poškodovan zdravil v bolnišnici in sestra, ki ga je negovala ga je prepoznala in nagovorila: »A niste vi dr. Režek?«. Pa ji je ta odgovoril: »Bil sem enkrat, zdaj pa sem nič…«. Zdravljenje ni bilo uspešno in 22. decembra 1966 je umrl.

Tako kot Režek, je po koncu druge vojne na smetišče zgodovine romal tudi Leon Štukelj, ki pa je bil po slovenski osamosvojitvi rehabilitiran. Je Novo mesto danes že zrelo, da ponovno poimenuje ulico po možu, ki mu je toliko dal in/ali mu postavi dostojno obeležje? Štirim Režkom je na rojstni hiši postavilo spominsko ploščo Belokranjsko muzejsko društvo.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj