Ljudje ob Kolpi: Josip Gerdešič

Josip Gerdešič, pravnik.

Rojen 8. februarja 1834, na Čudnem selu (pri Črnomlju), umrl 10. junija 1914, v Novem mestu.

Po Ljudski šoli v Črnomlju in Novem mestu nadaljuje šolanje na gimnaziji v Novem mestu kjer 1857 leta maturira. Nadaljuje študij prava na Dunaju in Gradcu. Kot praktikant leta 1861 nastopi prvo službo na sodišču v Novem mestu, od leta 1864–1868 dela v Kostanjevici in Stični. Potem se zopet vrne na sodišče v Novo mesto. Kot namestnik državnega pravdnika dela v Ljubljani, nadaljuje leta 1880 kot državni pravdnik v Novem mestu, nato kot nadsvetnik na sodišču v Ljubljani. V Novo mesto se ponovno vrne 1888 leta kot predsednik okrožnega sodišča in na tem mestu ostane do 1905 leta.

Bil je vnet narodnjak, Slovenec, Slovan. Med Slovenci užival velik ugled, a bil trn v peti nemško orientiranim Avstrijcem. Ima velike zasluge za uveljavljanje slovenskega jezika na sodiščih v takratni Avstro-Ogrski. Nemški sovražniki so mu zaradi njegovih odkritih slovanskih idej in delovanja nadeli nadimek: »Der russische Gerichtshof«. (»Ruski sodnik…«).

Občina Novo mesto ga je zaradi zaslug razglasila za svojega častnega občana.

Poleg vseh številnih pozitivnih lastnosti in dejanj, pa nad njim lebdi temna senca neprimernega ravnanja. Manj znano je, da je imel nezakonskega sina z Ivano Oražen v času svojega bivanja v Kostanjevici. Sina ni priznal in mu nikakor ni pomagal v času njegovega odraščanja in šolanja. Ivan Oražen je kljub temu po številnih zapletih in težavah končal študij medicine in postal uveljavljen zdravnik z lastno prakso in zelo spoštovan Slovenec. Gerdešič je s svojim nezakonskim sinom poskušal navezati stik, ko se je ta že uveljavil in mu je že umrlo vseh šest zakonskih otrok. A Ivan ga je zavrnil: » če ga ni bilo, ko sta ga z materjo najbolj potrebovala, noče imeti z njim opravka niti sedaj…«.