Ljudje ob Kolpi: Jože Adlešič

Jože Adlešič – Pepi, slikar.

Rojen 21. novembra 1921 na Čudnem selu (pri Črnomlju), umrl 25. avgusta 1981.

Rodil se je v slikoviti belokranjski vasici z zanimivim (Čudnim?) imenom, v kmečki družini s hišnim imenom Kavran.

Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju kjer je pokazal veliko nadarjenost za risanje in slikarstvo. Želel se je izobraževati v tej smeri, a v času ko je odraščal je bila za kmečkega fanta, ki lepo riše edina možnost, da postane slikopleskar in tako izživi svoje sanje. Po osnovni šoli gre v Metliko v uk za slikopleskarja in tudi pridobi naziv mojster slikopleskarstva.

Leta II. svetovne vojne preživi v Borovljah na avstrijskem Koroškem, po povratku pa se zaposli na Begradu v Črnomlju. Nekaj časa je delal kot obrtnik slikopleskar, sicer pa je bil zaposlen tudi v črnomaljskih podjetjih Belt, IMV in Gorenje. Vseskozi je tudi slikal in ustvarjal najrazličnejša umetniška dela. Pa ne le v delavnici, ki jo je imel na domu, ki sta ga ustvarila z ženo Dino (roj. Jerman) in v njem vzgojila tri otroke (Jožica, Polde in Brane); pač pa predvsem na terenu. V delavnici je ustvaril več sto slik z različnimi motivi – največkrat po želji naročnika (ker svojih del ni prodajal za denar ne moremo govoriti o kupcih, pač pa o naročnikih), še več del pa je nastalo na terenu na zgradbah in v njihovi notranjosti. O vrednosti njegovega ustvarja in tudi osebni priljubljenosti govori predvsem dejstvo, da so skoraj vsa dela (slike, risbe, freske, sgraffito…) še vedno ohranjena, čeprav so vgrajena v objekte, ki nenehno doživljajo spremembe.

Čeprav je delal v vseh slikarskih tehnikah, pa je svoj odtis v prostoru pustil v posebni tehniki sgraffito (»vrezanka«), v kateri se je izpopolnjeval tudi v Beogradu, a jo sam nadgradil na zahtevnejši, zanj značilen slog. To je zidna slikarska tehnika za dekoracijo fasad ali notranjih zidov (prva znana dela v tej tehniki izvirajo iz Egipta 4 tisoč let pred našim štetjem), ko slika sestoji iz dveh, izjemoma več plasti ometa različnih barv. In prav v tem segmentu je Pepi dodal tej tehniki poseben pečat, saj so njegova dela praviloma slikana ne le dvoslojno, pač pa tudi pet ali celo šest plastno. Nanašanje ometa in debelega barvnega sloja, nato pa praskanje do željene barve in teksture, ki daje videz grafičnega motiva.

Pepijeve umetnine krasijo številne domove, zidanice cerkve in kapelice po Beli krajini in drugod v Sloveniji, tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Med drugim je naredil tudi oltarno sliko sv. Sebastjana v Črnomlju, pa Jezusa na Oljčni gori za Preloško cerkev… Uveljavljeni belokranjski kipar Jožef Vrščaj Pepija imenuje – »spregledani avtor, ki je za čas svojega delovanja spoznaval umetnost z veliko žlico, tako po vsebini, kot po obliki«.

Dve pregledni razstavi njegovih del sta bili na pobudo hčerke Jožice Dujec in sina Braneta Adlešiča pripravljeni pred desetimi leti: v prostorih Upravne enote Črnomelj in v Pastoralnem centru Črnomelj. Letos mineva 101 leto od rojstva in 41 let od smrti ljudskega umetnika Jožeta Adlešiča – Pepija in svojega sina se bodo gotovo spomnile tudi druge belokranjske kulturne ustanove.