Katka Zupančič, rojena Vrtačič, učiteljica, pisateljica, pesnica.

Rojena 17. septembra 1889 na Griču (pri Dobličah, Bela krajina), umrla 8. septembra 1967 v Los Gatos, Kalifornija, ZDA.

Katka se je rodila v kmečki družini Vrtačič Janeza in Marije (rojene Kump) v zaselku Kralji na Griču pri Dobličah. Prve razrede šole obiskuje v najbližji – nemški šoli Kočevarjev – na Mavrlenu. Nadaljnjo izobrazbo pa pridobi pri nunah v Šmihelu pri Novem mestu, kar ji da dobro osnovo za šolanje na učiteljišču v Gorici (1907-1911). Prvo učiteljsko službo dobi še isto jesen pri Notredamskih sestrah v Novem mestu kjer poučuje kratek čas, nato pa hudo zboli in preživi skoraj dve leti doma. Pozneje uči v šolah v Podzemlju (le tukaj so se je spomnili s spominsko ploščo), Črnomlju, Čepljah, na Talčjem Vrhu in nazadnje tudi na Maverlenu. V tukajšnjem Schulvereinu je prva slovenska učiteljica. V tem času pri delu v zdravstvenem odboru (ustanovljen 1918 zaradi epidemije španske gripe) spozna svojega bodočega moža Jakoba Zupančiča. Ko ta konča šolanje v Zagrebu, ju leta 1920 na Brezju poroči takratni črnomaljski kaplan, pisatelj Janez Jalen. Jakob odide leta 1922 v Ameriko k očetu, ki je tam že 20 let, Katka pa se mu pridruži s hčerko Elico dobro leto pozneje. Nastanita se v slovenski četrti Chicaga in postaneta aktivna kulturna in politična delavca v slovenski izseljenski skupnosti. Učila je na slovenski podružnici šole Slovenske narodne podporne jednote, režirala v tamkajšnjem slovenskem gledališču, bila politično aktivna v Jugoslovanski socialistični zvezi, 1. decembra 1942 se je udeležila Prvega Slovensko-Ameriškega kongresa in bila izvoljena v izvršilni odbor Slovenko-Ameriškega narodnega sveta.

Pisala je v slovenske izseljenske lise: Mladinski list, Proletarec, Prosveta, Ameriški družinski koledar, Cankarjev glasnik…Skupno je napisala več kot tristo pesmi, pet dram in stoštirideset proznih besedil. Leta 1946 v ZDA izda zbirko pesmi in črtic Slike iz vsakdanjega življenja. Skoraj vsa njena dela so namenjena mladinski publiki, posvečala pa se je tudi socialni problematiki in tegobam malega človeka.

Tri leta pred smrtjo se je z družino preselila v Kalifornijo kjer je tudi umrla. Z možem sta ob prihodu v ZDA spremenila priimek v Zupan, v kulturnem življenju pa uporabljala oba.

Kriza

Tom sedi v šoli,

njega briga je drugje;

čaka ga račun na poli,

misli se doma mude.

Dom. Doma je oče:

ves potrt molči,

mati na skrivaj se joče,

poleg bratec še vrešči.

Prazna shramba, prazna miza,

Žalostno je zdaj doma.

Oče pravi, da je kriza…

Kriza, kriza! Kdo je ta?

Kaj je kriza? Kdo jo dela?

Oče mar? Li mati? Jaz?

Bratec mali, ki jedva

materin pozna obraz?

Oče bo povedal, oče,

kaj je kriza in odkod:

radi nje se mati joče;

radi nje je hudo i drugod.

Tom se poln nemira zgane,

prazna pola se reži,

misli mu še niso zbrane,

čas pa le hiti, beži.

Katka Zupančič, Mladinski list, Chicago 1931