Na vsebino

Ljudje ob Kolpi: Tinca Stegovec

Tinca Stegovec, akademska slikarka, grafičarka pedagoginja in publicistka, se je rodila 8. 4. 1927 na Planini pri Črnomlju. Družina se je še istega leta preselila na Vače, kjer je obiskovala osnovno šolo. Med letoma 1938 in 1946 je obiskovala klasično gimnazijo v Ljubljani, po kateri se je vpisala na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in jo med letoma 1946/1950 končala. Med letoma 1950/1952 je obiskovala in zaključila specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu.

Od prve službe na gimnaziji v Stični leta 1952 pa do upokojitve leta 1978, se je ukvarjala s pedagoškim delom , likovno publicistiko in likovnim mentorstvom, njeni učenci so dobivali nagrade. Izpopolnjevala se je na študijskih potovanjih po Italiji (1952, 1954, 1956, 1958, 1959, 1960), v Švici (1961) in v Parizu (1963–1964). Stegovčeva se je ukvarjala z grafiko (jedkanica in akvatinta), ilustracijo, portreti in figuraliko. Zaradi zdravja je morala po letu 1988 opustiti grafiko in se je odslej posvečala risbi in slikarstvu.

Od prve samostojne razstave leta1954 v ljubljanski Mali galeriji je imela še 39 samostojnih razstav, med njimi v Galerij Moser, Gradec, 1966; Galerija Mokum (z V. Makucem in K. Zelenkom), Amsterdam, 1968; Mala galerija, Ljubljana, 1969, 1982; Galerija Parnassos, Atene, 1972, Camden Arts Centre, London, 1973; Galerija Labirint, Ljubljana, 1979; Pilonova galerija, Ajdovščina, 1981; Savinov likovni salon, Žalec, 1985; Lamutov likovni salon, Kostanjevica, 1986; Belokranjski muzej, Metlika, 1987; Bežigrajska galerija, Ljubljana, 1988; Galerija Družina, Ljubljana, 1998, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana 2011, Pilonova galerija, Ajdovščina, 2012, idr.

Sodelovala je na več kot 270 skupinskih razstavah doma in po svetu, sodelovala je na pomembnih predstavitvah umetnosti in grafike kot na primer: Sodobna slovenska grafika, Celovec, 1954; Sodobna slovenska umetnost, Ljubljana 1958; 2.-13. zagrebška razstava jugoslovanske grafike; Zagreb, 1962-1984; Sodobna jugoslovanska grafika, Praga, 1964; Buenos Aires, 1966; Jugoslovanska grafika, Budimpešta, 1965; 4. mednarodni trienale barvne grafike, Grenchen, 1967; Slovenska grafika, Dunaj, 1969; Sodobna slovenska umetnost, Stockholm, 1970; Mednarodna razstava grafičark, Rim, 1971; 2., 3. Mednarodni grafični bienale, Frechen, 1972, 1974; 14. Mednarodna razstava risbe, Barcelona, 1975; Mlada sodobna grafika, Pariz, Chateauroux, 1977; Razstava slovenske sodobne grafike, Tbilisi, 1978; Slovenska likovna umetnost 1945-1978, Ljubljana, 1979; Sodobna jugoslovanska grafika (potujoča razstava po Afriki), 1980/1981; 5. Mednarodni bienale umetnosti, Valparaiso, 1981; Sodobni slovenski grafiki, Milano, 1982; Jugoslovanska sodobna grafika, Peking, Šanghaj, Čengduj, 1983; 16. Sodobnih slovenskih grafikov (potovalna razstava po Avstraliji), 1985; Jugoslovanska grafika 1950-1980 (potujoča razstava po Jugoslaviji), 1985-1986; International Art Competition, New York, 1988; Avtoportret v grafiki, Ljubljana, 1993; Ljubljanska grafična šola, Ljubljana, 1997; Podoba krajine, Celje, 2000; Zakladi slovenske grafike 1955-2005, Skopje, 2006, Ljubljana, 2008, 2011; Autoritratte. Artiste di capriccioso e destrissimo ingegno, Firence, 2010; idr. Svoje sprva realistična grafika se je pozneje poglobila s primesjo ekspresionizma in z liričnimi meditacijami (lastna izjava). Je čista, vestna grafičarka, ki ji ne manjka čustvenosti, risba je čista in pregledna, njena umetnost izrazito komorna. Kompozicija je jasna, črta natančna, izdelava skrbna. Objavila je številne strokovne članke. Ob njeni pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kateremu je leta 2010 podarila svoj celoten grafični opus, je izšel katalog s popolno dokumentacijo.

Predstavitveni film o avtorici za Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Tinca Stegovec je umrla 14. januarja 2019.

Vir: Museums.si

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj