Pohajkovanje po krajinskih parkih, raziskovanje voda, vzponi, razgledi na reko Kolpo in sosednjo Hrvaško ali zgolj obisk Črnomlja s čudovitim starim mestnim jedrom in muzeji. To je le nekaj razlogov za enodnevni spomladanski izlet v Belo krajino, ko bodo pokrajinske meje končno spet odprte.

Uvod v spoznavanje tega čudovitega kotička Slovenije si lahko omislite v Črnomlju, kjer je zanimiv že sam sprehod po črnomaljskem mestnem jedru. Nedavno so tam obnovili nekaj ulic ter trg med cerkvijo in banko, tam po novem stoji tudi pitnik. Župan občine Črnomelj Andrej Kavšek pove, da nameravajo v mestnem jedru odpreti galerijo Zakladnico, ki bo predstavljala turistično vstopno točko v mesto in občino. Že zdaj pa je ena bolj prepoznavnih naravnih danosti sredi mesta Jurjevanjska draga, naravni amfiteater, obkrožen z belimi brezami, v neposredni bližini železniške postaje. To je tudi že več kot štiri desetletja glavno prizorišče prireditve Jurjevanje, s katero vsako leto zaživita tako občina kot Bela krajina. »V Jurjevanjski dragi smo lani uredili tudi vadbeni park na prostem. V pripravi je še ureditev prireditvenega prostora,« je ponosen župan.

V teh dneh v mestu ponujajo možnost obiska Mestne muzejske zbirke Črnomelj. Stalna muzejska razstava Črnomelj na prepihu tisočletij se osredotoča na zgodovino mesta in njegove bližnje okolice ter na njegove ljudi. »Obiskovalce nagovori skozi arheološke in arhivske vire, upodobi preteklost z bogatimi grafikami, fotografijami in rekonstrukcijami ter z besedo in sliko oriše preteklost mesta v osrčju Bele krajine, dežele na meji. Možni so tudi ogledi razstav v cerkvi Svetega duha, Primožičevi hiši ter v etnološkem muzeju Volna, lan, konoplja,« dogajanje v mestu opiše Bojana Klobučar iz Razvojno-informacijskega centra Bela krajina. Ogledi so seveda možni v skladu s trenutnimi ukrepi NIJZ. Aprila bo ponovno odprt tudi informacijski center v Krajinskem parku Lahinja, ki je sicer urejen v 250 let stari hiši. Informacijski center črne človeške ribice pa uradno še ni odprl svojih vrat.

Krajinski park Lahinja in Krajinski park Kolpa

Občina Črnomelj premore dva krajinska parka, ki ponujata zanimive sprehajalne poti. Krajinski park Lahinja je park voda, v katerem najdemo sedemdeset izvirov, kar je na kraškem območju prava redkost. Del parka obiskovalci doživijo s sprehodom po novozgrajenem podestu v mokrišču Nerajski lugi in tako pobliže spoznajo utrip lugov. Sprehod se konča pri ptičji opazovalnici. Obiskovalci lahko znotraj parka po pohodnih in označenih poteh raziskujejo številne naravne vrednote, naravne rezervate, meandre rek Lahinje in Nerajčice, kraške izvire in studence ter bogato arhitekturno dediščino. Celotno območje parka je vključeno v Naturo 2000.

Drugi krajinski park je Krajinski park Kolpa, ki obsega večje območje ob Kolpi in tako ponuja sprehajalne poti, zanimive razglede, kot je na primer pogled nad reko Kolpo s 334 metrov visoke vzpetine Žeželj, ki se vzpenja nad Vinico. »Na vzpetini stoji Marijina romarska cerkev, do katere vodi 14 kapel križevega pota in je eno izmed najimenitnejših svetišč v Beli krajini. Na drugi strani krajinskega parka, v Poljanski dolini, leži razgledna točka Sodevska stena, ki ponuja čudovit razgled na reko Kolpo in sosednjo Hrvaško,« Klobučarjeva opiše naravne lepote Bele krajine. Pot iz Ljubljane do tega čudovitega dela Slovenije z avtomobilom traja le slabo uro in pol, zato je ta cilj tudi odlična ideja za enodnevni izlet.

Raste družinski turizem

V Črnomlju in tudi v vsej Beli krajini so imeli lani odlično poletno turistično sezono. Glede na statistične podatke so se poletni meseci pokazali kot izjemni. »Z 58-odstotnim povečanjem števila nočitev v primerjavi z letom 2019 lahko rečemo, da smo zaznali izjemno zanimanje za celotno destinacijo. Največ povpraševanja oziroma največjo zasedenost smo imeli v nastanitvenih objektih ob reki Kolpi, saj je tradicionalno največ zanimanja za oddih ob kolpski rivieri. Velika povpraševanja so imeli tudi drugi nastanitveni objekti, kot so počitniške hiše in kmetije z nastanitvijo. Naše analize so pokazale na porast povpraševanja po družinskem turizmu. Bela krajina je namreč prepoznana kot destinacija, v kateri se družine počutijo sproščeno in varno, hkrati pa ponuja veliko zabavnih aktivnosti, kar je bilo v tem času izredno pomembno. Tako Črnomelj kot vsa Bela krajina slovita kot destinacija domačega turizma, saj smo ne nazadnje v zadnjih letih sprejeli do 70 odstotkov domačih gostov, pri čemer je v predhodni sezoni zaznan in pričakovan večji obisk domačih gostov, ki so izkazali veliko zanimanje za unovčenje turističnih bonov na naši destinaciji,« pojasni sogovornica.

Obeta se zanimiva poletna sezona

V sklopu poletne turistične ponudbe destinacija Bela krajina ponuja dva večja turistična produkta – Okuse Bele krajine, ki predstavljajo kulinarično-turistično doživetje, s katerim želijo predstaviti oziroma izpostaviti belokranjsko kulinariko, in Odprta vrata Bele krajine, v sklopu katerih se obiskovalcem ponujajo ogledi, degustacije in številna druga doživetja v vinskih kleteh, na kmetijah, domačijah, v galerijah in muzejih. Pred kratkim so zaključili projekt Kultura, pod katerega spadajo krožna turistična tura, ki vključuje 15 kulturnih znamenitosti mesta, mobilna aplikacija, ki obiskovalce aktivno vključuje v doživljanje mesta in jih poučno in interaktivno vodi po poti »kulTure«, ter bonitetna kartica.

V središču Črnomlja bodo obiskovalci ogled in doživetje destinacije nadgradili z obiskom galerije Zakladnice, kjer so predstavljeni naravni in kulturni zakladi občine in regije. Spoznali bodo zanimive točke in pridobili vse potrebne informacije za samostojno raziskovanje Bele krajine. Kot končni rezultat projekta bo v Črnomlju v kratkem zaživel tudi prvi produkt destinacije Bela krajina s petimi zvezdicami, imenovan Presta pot. V Krajinskem parku Lahinja so razvili še nov turistični produkt za otroke Otonova pustolovščina po Krajinskem parku Lahinja, ki temelji na literarni dediščini Otona Župančiča in njegovih ugankah. Družinam bodo ponudili kulturno doživetje, povezano z naravo in parkom. Po poti bodo obiskovalca vodile uganke, ki so nastale pod peresom Otona Župančiča.