Na vsebino

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Tretje (ta teden) od obeležij pomembnih za naravo je Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja. Letošnji moto je »Rešitve so v naravi«. (Mogoče tudi malce pod vtisom epidemije s katero se letos spopadamo?) Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti, Program organizacije združenih narodov za okolje (UNEP) pa je v spomin na začetek njene veljavnosti 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 1996, ko smo postali pogodbeniki konvencije.

V Sloveniji smo lahko veseli dejstva, da je naše okolje še vedno zelo bogato in pestro. Naravo odlikuje pestrost ekosistemov in rastlinskih ter živalskih vrst. V številkah je to 24.000 doslej znanih različnih vrst, a še vedno odkrivamo nove organizme, žal pa nekatere tudi izgubljamo. Posebna skrb bi morala veljati vrstam, ki jih najdemo le v nekem (največkrat majhnem) specifičnem okolju – imenujemo jih endemične. Belokranjci smo tako ponosni na našega najbolj znanega endemita črnega močerila ali črno človeško ribico (Proteus anguinus parkelj), ki živi samo v Beli krajini in še to na zelo majhnem delu tega kraškega ozemlja. V Sloveniji imamo sicer kar 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst.

Tudi na območju Krajinskega parka Kolpa je biotska pestrost zelo velika – če pokukamo samo v našo lepotico Kolpo ugotovimo, da na območju parka živi 31 avtohtonih ribjih vrst iz 9 družin, več vrst polžev in školjk. Ker območje parka pokriva le 50 km reke (in levega brega), sicer 300 km dolge reke Kolpe je kaj lahko ugotoviti, da je ta pestrost vrst v celotnem toku precej večja. V Belokranjskem delu je bilo doslej odkritih 37 vrst rib. Tudi sicer je Kolpa in njeno okolje zelo bogato in med drugim tudi habitat vidre, bobra, želve močvirske sklednice… Gozdovi in še bolj suhi kraški travniki pa nudijo bivalno okolje res izjemnemu številu vrst. V KP Kolpa je rastlinsko najbogatejše območje naravne vrednote Vrhovske vrtače.

Biotsko pestrost ogroža veliko dejavnikov, človekova vloga je pri tem zelo velika. Največkrat pa so vrste ogrožene zaradi izgube življenjskega prostora.

Včeraj je stopila v veljavo nova Strategija EU za ohranjanje biodiverzitete. Prinaša številne rešitve – a noben problem se ne bo rešil brez nas.

Na sprehodu po Krajinskem parku Kolpa naj vas ne preseneti, da lahko srečate (poleg vseh drugih vrst) tudi veliko število medvedov in medvedkov. Verjetnost, da opazite sicer vedno prisotnega rjavega medveda (Ursus arctos) je zelo majhna, veliko večje možnosti pa imate, da vas razveseli kak črtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria) – ljubek metuljček, ki leta tako podnevi kot ponoči; najraje na gozdnem robu.

Vir: KP Kolpa
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj