Migrantov več kot lani, policija ne zaznava povečanja kriminalitete

Slovenska policija je v prvih sedmih mesecih obravnavala nekaj več kot 8200 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. To je sicer kar 80-odstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar Tomaž Pavček iz sektorja mejne policije poudarja, da gre za manj kot desetodstotno rast v primerjavi z enakima obdobjema v letih 2019 in 2020.

Kot je povedal Pavček, med ilegalnimi migranti prevladujejo državljani Afganistana, Bangladeša in Pakistana, letos pa so zaznali trend izrazitega povečanja števila tujcev, ki prihajajo iz Kube, Indije in Burundija, torej treh držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v Srbijo.

Pri nedovoljenih prehodih so aktivne tudi kriminalne združbe in posamezniki, ki migrantom pomagajo pri prestopanju meja. V prvih sedmih mesecih so slovenski policisti prijeli 130 ljudi, ki jih sumijo storitve kaznivih dejanj nedovoljenega prehajanja državne meje in ozemlja. Med temi so državljani kar 30 različnih držav, a prevladujejo državljani Srbije, je dodal Pavček.

Sicer pa jih je od vseh letos obravnavanih ilegalnih migrantov, skoraj 90 odstotkov v policijskem postopku izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, zato so jih prepeljali v azilni dom. Pri tem še naprej ugotavljajo, da jih večina že po nekaj dneh, nekateri celo v samo nekaj urah, odidejo naprej v svoje ciljne države.

Pavček je še dodal, da kljub rahlemu povečanju števila ilegalnih prihodov v primerjavi z letoma pred pandemijo policija ne zaznava povečane problematike splošne kriminalitete, pri kateri bi osumljenci bili tujci, ki vstopijo v Slovenijo na nedovoljen način.

Od sredine julija odstranili dober kilometer žice

Slovenski vojaki so sicer v enajstih dneh na meji s Hrvaško odstranili dober kilometer žičnate ograje, začeli so tudi z odstranjevanjem začasnih tehničnih ovir na tistih delih meje, kjer doslej niso beležili povečane problematike ilegalnih prehodov. Policija po njegovih besedah ne pričakuje, da bi se zaradi odstranitve na teh mestih povečale ilegalne migracije.

Predstavnica kabineta notranje ministrice Simona Zavratnik pa je povedala, da so si na ministrstvu zadali pripravo celovite migracijske strategije, pri kateri bodo izhajali iz načel zagotavljanja varne, solidarne in vključujoče družbe.

“Kompleksnost teh vprašanj moramo naslavljati z visokimi demokratičnimi standardi, zato smo zasnovali strokovno telo, ki izhaja iz vseh treh omenjenih principov. Varnost je namreč pomembna dobrina za vse, za lokalno prebivalstvo ob meji, širšo javnost, Evropsko unijo kot tudi za ljudi, ki prehajajo mejo,” je dejala Zavratnikova.

Solidarna in vključujoča družba sta po njenem principa, ki pomenita odmik od rezilne žice in ograj ter hkrati pomenita zavezo, da bodo delovali v smeri zavzemanja za migracije, ki bodo zakonite, varne in urejene tako za begunce kot za ekonomske migrante.

Celovita migracijska politika, ki so si jo zastavili, bo po njenem mnenju omogočila, da nihče ne bo ostal zapostavljen. “Vse različne vrste migrantov in prosilcev za azil bomo obravnavali in nikogar ne bomo klasificirali na nam manj ali bolj podobne, prav tako ne bo nikoli izhodišče v obravnavi barva kože, jezik ali kultura, pač pa izključno spoštovanje človekovih pravic,” je pojasnila.

Kot je ob tem dodala, je dokument v nastajanju, izvedli so že nekaj sestankov s predstavniki civilne družbe, akademske sfere in župani občin ob meji s Hrvaško, saj si želijo vključiti najširšo možno zainteresirano javnost in tako pridobiti relevantne informacije s terena. Sicer pa bo strategija po njenih besedah relativno hitro dobila prve obrise, tako da bodo do konca leta storjeni že konkretni koraki.