Moji izgubljeni topoli

Svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin je med drugo svetovno vojno bivala tudi v Beli krajini, nekaj časa v Črnomlju. Prebivala je pri Fabjanovih, na prvi fotografiji je to tretja hiša z desne. V knjigi Moji izgubljeni topoli je med drugim zapisala:

»Vsakogar, ki je izdajal kakršnokoli naklonjenost do partizanov, so odvlekli v taborišče na Rabu. To se je zgodilo tudi gospe Fabjanovi in njeni hčerki, ki sta morali skoraj leto dni živeti v pritlikavih šotorih, v katerih se je gnetlo po šest taboriščnikov. Večina majhnih otrok je pomrla, odrasle pa sta pogosto pokosila lakota in tifus/…/ Gospa Fabjanova je sploh veliko pretrpela. Komaj sta se slabotna mati in hčerka vrnili iz internacije v izropano hišo, ko so priletela ustaška letala in bombardirala Črnomelj. Gospa Fabjanova je bila na polju, kajti vse je morala postoriti sama, ker ni bilo delavcev. Od daleč je videla, kako o padale bombe na mesto. Hčerkina hiša se je sesula. Pod ruševinami so ostali dve hčerki in štirje vnuki. Evo, peto vnukinjo, so rešili. Poprej je osemletna deklica na begu iz Srbije vso dolgo pot prehodila in doživela, kako je le za las manjkalo, da ji niso ustrelili očeta. Potem sta se trpljenju pridružila še strah pred bombami in žalovanje za umrlimi.
Toliko gorja je gospo Fabjanovo zmehčalo. Bila je vedno zelo dobra do mene in njeni skrbi se imam zahvaliti, da me ni do kraja pobralo.«

Več o življenju v Beli krajini med drugo svetovno vojno na razstavi VINCEREMO, VIDET ČEMO (Okupacijske meje v Beli krajini 1941 – 1945), ki jo bomo odprli danes ob 19. uri, v Mestni muzejski zbirki Črnomelj.

Vabljeni!