V Dragovanji vasi se je na današnji dan leta 1887 rodil slikar Mihael Kambič. Po maturi leta 1908 je opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji v Pragi, kjer je obiskoval splošno šolo pri profesorju Vlahu Bukovcu ter znamenito specialko Vojtecha Hynaisa. Po končanem študiju na akademiji je 1915. opravil v Pragi še državni profesorski izpit in že jeseni nastopil službo profesorja risanja na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Pred koncem prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je dobil službo na poljanski gimnaziji in na njej poučeval do upokojitve leta 1950. Ob koncu svojega službovanja je bil tudi honorarni predavatelj pedagogike in metodike na 1945. leta ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.

Kakor se dogaja mnogim mladim začetnikom, se je tudi Kambič na akademiji zgledoval pri svojih profesorjih. Tako njegove prve vaje in študije v barvi (Slikarski model, 1910) jasno kažejo, da je hotel po poti Vlaha Bukovca. Vendar pa je bila doba tovrstnih prizadevanj izredno kratka. Vse bolj je postajal Kambičev vzor Vojtech Hynais, iz katerega je dihala francoska klasična umetnost. Prav na podlagi njegovih načel se je Kambič usmeril v realizem (Speča, 1915; Slikarski model na japonskem plašču, 1915), ki je bil na začetku formalno zelo zahteven, pozneje pa svobodnejši in bolj čustven, v nekem razdobju po vsebini celo ekspresionističen. Razvojna pot ga je peljala od nekoliko secesijskih akademskih študij do zrelega slikovitega poustvarjanja narave, zgrajenega na dobri tradiciji, ki so jo začeli impresionisti (V Beli krajini, 1946; Mokri sneg, okrog 1950).

Kambičeva velika želja je bila, da bi tudi v muzejih na deželi osnovali manjše galerije in prirejali razstave. Te svoje zamisli je velikodušno podprl z lastno mecensko gesto, ko je Belokranjskemu muzeju in hkrati vsem belokranjskim rojakom podaril lepo število svojih umetnin.

Nekaj teh je trenutno na ogled v Galeriji Kambič na razstavi z naslovom 70 umetnin za 70 let.

Prisrčno vabljeni!