Najboljši čas za nov začetek je TA trenutek

Na januarski čajanki v Kovačnici sreče je zgodbo o svojih mnogih novih začetkih z nami podelila Sanja Hadjur.

V nekem obdobju se je odločila za življenje v tujini. In to ne na Hrvaškem. Pot jo je zanesla v Avstralijo, pa ji to še ni bilo zadosti daleč in je šla naprej, na Novo Zelandijo. Potem pa še malo v Veliko Britanijo in nato nazaj, domov v Belo krajino.

Ko se je odločila, da bo šla delati v tujino, jo je dejstvo, da ima sorodnike v Avstraliji, obljubljeni deželi marsikaterega mladega Slovenca, pot najprej pripeljala tja. S študijsko vizo je prišla v Sydney, se vpisala na tečaj angleščine, da je lahko opravičila študijsko vizo in si poiskala začasno delo. Po spletu srečnih okoliščin ali bolje rečeno prijateljevem nasvetu se je »pravi čas znašla na pravem mestu s CV-jem v roki« in se zaposlila kot fotografinja-svetovalka pri prodaji na eni izmed Sydneyjskih atrakcij – Sydney Tower Eye.

Sydney je dejansko idealno mesto za spoznavanje različnih kultur – še posebej, če si diplomirana kulturologinja, kar Sanja je. Kljub temu pa je ravno tam po prvotnem navdušenju po nekaj mesecih bivanja doživela otožnost kulturnega šoka. Kljub izredno dobremu znanju angleškega jezika, se je počutila odtujeno od anglo saksonske družbe, nerazumljena, misleč, da ni dovolj dobra, da ni vredna.

Ko pa je povsem prevzela navade in vrednote tamkajšnjih ljudi, je šele prav uživala. Karierno je napredovala, se vpisala v študij marketinga in začela obiskovati fitnes. “Končno sem zaživela!” nam je zaupala Sanja.

Ravno, ko se ji je iztekala viza za bivanje v Avstraliji, se je v podjetju, kjer je delala odprlo delovno mesto področnega vodje… na Novi Zelandiji. In je šla. To pa res ni daleč, če greš tja iz Avstralije. Že po treh mesecih in rezultatih, ki jih je pokazala, so ji ponudili delovno vizo, kar so sanje vsakega priseljenca, a je raje sprejela delo bližje domu – v Angliji, samo dobri dve uri stran od doma. Pa je spet začela na novo.

Preselila se je v prikupno zgodovinsko mesto Warwick in delala prav v trdnjavi, kjer skozi celotno poletje organizirajo srednjeveške dneve. Kar naenkrat je imela novi krog prijateljev iz vrst igralcev, športnikov in akrobatov, ki so bili prav tako zaposleni v trdnjavi. In prav zanimivo ji je bilo poslušati, kako so se le ti resnično poistovetili s svojimi vlogami plemičev, vitezov in vojakov, da so še med pavzami govorili o tem.

»Lahko rečem, da sem se v samo mesto kar zaljubila. A žal tudi ta kraj ni imel tistega, kar sem pogrešala skozi vsa ta štiri leta,« je dejala Sanja. Pogrešala je dom, domačnost, slovenski jezik in dobro hrano.

Tako se je odločila, da še enkrat na novo začne, a tokrat doma! Čeprav v svet (vsaj za zdaj) ne bi več šla po novi začetek, je za vse izkušnje, ki jih je pridobila v štirih letih življenja v tujini, izredno hvaležna in ponosna. Predvsem na to, da je s trdim delom in zagnanostjo, da ji uspe na drugem koncu sveta, živela in razvijala kariero kar v treh državah – Avstraliji, Novi Zelandiji in Veliki Britaniji.

»Za nov začetek ni potrebno oditi na drugi konec sveta. Le ta je lahko tukaj in zdaj! Sami se moramo potruditi, da vsak dan doživimo, se naučimo ali pa spoznamo kaj novega,« nam je pred koncem našega druženja ob čaju povedala naša januarska gostja Sanja, ki je svojo zgodbo popestrila tudi s foto utrinki.