Naslovna fotografija s profila Semič v starih cajtih: "Bufet so poribali".

Pripoveduje: Blaž Kočevar.

V spodnjih prostorih današnje semiške občinske zgradbe je bil med leti 1955 in 1971 gostinski lokal, ki smo ga domačini na kratko imenovali Bufet. Do odprtja semiškega hotela leta 1971 je veljal za glavno družabno zbirališče domačinov. Vedno je bil dobro obiskan. Med stalnimi gosti so bili tudi dobri prijatelji iz mladostnih časov, Bukovčev Polde iz Semiča, Lukežčev Lojz z Mladice in Počev Jože iz Vavpče vasi.

Nekega poznega zimskega večera so ostali sami v gostinski sobi z gostilničarko Tinco. Ker so bili že malo "okajeni" in jim je zmanjkalo tem za pogovor, so kar naravnost skritizirali natakarico, da ima v gostilni umazana tla. Tinca se je izgovarjala na slabo vreme in velik obisk ter je "tečnobam" obljubila, da bo pod poribala takoj, ko bodo oni lokal zapustili.

Možakarji so se užaljeni spogledali in nekaj med seboj zarotniško pomrmrali. Naročili so še en štefan najboljšega belega vina. Ko so naročeno dobili, so vino polili po tleh, ročno obrnili gostilniško mizo tako, da je molela noge kvišku, poprijeli zanje, mizo v ritmu premikali sem ter tja in na ta način temeljito poribali Bufet. Kaj je o njihovem početju pozneje povedala Tinca, se je že zdavnaj pozabilo.

Elegantno oblečeni mladostni prijatelji fotografirani pred drugo svetovno vojno: Alojz Skala- Lukežčov Lojz z Mladice, Gustl Rangus iz Vavpče vasi, Polde Bukovec iz Semiča, Anton Plut – Tonček z Mladice in Jože Plut - Poč iz Vavpče vasi (od leve proti desni).

Druga fotografija je s profila Črnomelj fčasih:

Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje (Andrej Dular), 1985 - Občina Črnomelj:

..."Po drugi vojni so bili v petdesetih letih sejmi v Črnomlju vsak tretji četrtek v mesecu, v Vinici pa vsak prvi in tretji ponedeljek. Leta 1952 so uvedli redne mesečne sejme za živino v Dragatušu, in sicer vsako drugo sredo v mesecu." ...

Na tretji fotografiji je hiša - bajta v Metliki, objavljena na profilu Stara Metlika, pridobljena na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja. Tam piše, da je fotografija iz zbirke Rada Kregarja, letnica ni omenjena.