Nova spoznanja o našem Župančiču v minulem letu

Jutri bo minilo 142 let od rojstva poeta Bele krajine Otona Župančiča. Ob tej priložnosti se ozrimo na minulo leto, ko smo se s številnimi prireditvami spominjali pesnikove 70. obletnice smrti.

Največ novih spoznanj o pesniku in njegovem delu je prinesla nova knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Tako med drugim izvemo, da je bil eden prvih slovenskih smučarjev, med prvimi pri nas je letel z letalom, rad je plaval, veslal, planinaril, znal je pritrkavati, bil navdušen gobar, rad je tarokiral, šahiral, lepo risal, pel, igral na orglice, prevajal ... in seveda – pesnil. Knjiga je izšla junija 2019, ob 70. obletnici pesnikove smrti, predstavljena pa je bila tudi v njegovi spominski hiši v Vinici in v Knjižnici Črnomelj. Prav tam, v Vinici, pa je bil ob Župančičevi junijski obletnici tudi literarno-glasbeni večer.

Konec novembra 2019 pa je izšla knjiga Cvetličice – izbor Župančičevih pesmi za mladino (in ne samo mladino!), ki jih doslej še nismo poznali, saj jih pesnik ni vključil v svoje zbirke; med neobjavljenimi in nezbranimi so tudi v njegovih Zbranih delih. Cvetličice je – tako kot Spomine na Otona – izbrala in uredila pesnikova vnukinja Alenka Župančič. Obe knjigi sta izšli pri Založbi Forma 7 in sta bili decembra 2019 predstavljeni tudi v Štandrežu pri Gorici v Italiji. Veliko teh zdaj prvič objavljenih pesmi se nanaša na Belo krajino.

Oktobra 2019 so bili legendarni Župančičevi Mehurčki, – pesniška zbirka, ki je bila mnogim med nami sploh prvi stik z literaturo –, postavljeni na oder Gledališča Koper. V živahni in živopisni predstavi se naš otroški glavni junak Ciciban torej spet vrača na gledališke odre.

Omeniti velja tudi dve odmevni predavanji v zadnjem letu:

Točno na pesnikov rojstni dan (23. januarja) je v Spominski hiši Otona Župančiča v Vinici predaval dr. Marijan Dović (ZRC SAZU), ki je tudi avtor postavitve viniške razstave "Župančič – mojster besede". V predavanju z naslovom Opojna čaša besed je na novo osvetlil in ovrednotil pesnikovo zgodnejšo poezijo, zlasti dekadenčno zbirko Čaša opojnosti.

Točno ob 70. obletnici njegove smrti (11. junija) pa je bil na Dunaju, v Inštitutu za avstrijske vede, dvojezični večer v spomin Otona Župančiča. O njegovem življenju in delu je govoril literarni zgodovinar Erwin Köstler, znani prevajalec sodobnih slovenskih avtorjev v nemščino. Sledil je recital Župančičevih pesmi ter odlomka iz Župančičeve drame Veronika Deseniška.

Otonu Župančiču so se septembra poklonili tudi na Radiu Slovenija, in sicer v oddaji Kulturni fokus. V njej je literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič (FF UL) razmišljala o mnogih trajnih odlikah njegove umetnosti in o tem, zakaj nas le-ta dandanes nagovarja s tišjim glasom kot pred desetletji.

In še o eni knjigi in eni razstavi:

Novembra 2019 je izšla nova knjiga z naslovom Zlata knjiga ljubljanskih častnih meščanov. Med 134 prejemniki tega uglednega naziva je seveda tudi Oton Župančič. Mestni svet Ljubljane mu je ta naziv podelil leta 1938, ob njegovi 60-letnici, in sicer na predlog in z utemeljitvijo takratnega ljubljanskega župana, Belokranjca dr. Jura Adlešiča.

Lani ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bila v prostorih Državnega sveta v Ljubljani na ogled filatelistična razstava Slovenska književnost na znamkah. Oton Župančič je svojo menda edino znamko dobil leta 1970, torej še v času Jugoslavije. Izšla je v nakladi 145.936 izvodov, njena vrednost je bila 5 din.

Ana Starešinič (21. 1. 2020)

P. S.: Za nekaj novih spoznanj o našem Župančiču smo torej od minulega leta spet bogatejši. Ni pa lani šlo brez dezinformacij. Te so v javnost zašle od tam, od koder bi jih najmanj pričakovali – iz javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Članek, ki so ga razpečevali po različnih medijih, se začenja takole:

"Belokranjci smo še posebno ponosni na enega največjih slovenskih poetov in ga imamo za svojega – čeprav je preživel v Beli krajini le otroštvo (prvi dve leti na Vinici in 12 let v Dragatušu), starša pa tudi nista bila Belokranjca ..."

Da pesnikova starša nista bila Belokranjca? Oče seveda ne, saj vemo, da njegova veja rodbine izhaja iz okolice Dolenjskih Toplic. Ampak da pesnikova mama Ana Župančič, rojena Malič, ne bi bila Viničanka, torej Belokranjka, – "ta je pa res bosa!" bi vzkipel Župančič. Viničana sta bila oba njena starša Franc in Barbara Malič (oče tudi viniški župan, mama iz znane viniške družine Mihelič). In tudi njeni stari starši po očetovi in mamini strani (Janez Malič se je poročil z Ano Ostronič, Ive Mihelič pa z Jožefo Kastelic) so bili vsi rojeni Viničani ... No, ne ravno vsi, kajti Ana Ostronič je bila rojena na Goleku, – Goleku pri Vinici. Kot je znano, je rod viniških Maličev dokumentiran v Vinici že najmanj od leta 1750.
Dotični v Javnem zavodu Krajinski park Kolpa bi se o tem lahko prepričali kar v samem parku – v Vinici, v pesnikovi spominski hiši, kjer je podrobno predstavljen rodovnik Otona Župančiča. Če bi seveda hoteli ...