Na vsebino

O Kresi, se dan obesi

Kresovanje: Daj nam Bože dobro leto ...

Tudi letos smo praznovali ivanje ali kresno noč (23. junij) po starem belokranjskem običaju. V belokranjskih vaseh ob Kolpi je namreč še vedno živ običaj kresovanja. Vsako leto ga ohranjajo le še v Adlešičih, včasih na Preloki in še kje. V Adlešičih se ohranja še v isti obliki kot je bila poznana pred sto in več leti.

Šašelj leta 1905 piše: »Na kresni večer škropijo z blagoslovljeno vodo po polju in med škropljenjem mečejo po polju ivančice (Chrysanthemum leucanthemum). V krov pa vtikajo steljo – (orlova praprot - Pteridium aquilinum) in ivanjske rože (navadno kresničevje - Aruncus dioicus). Na krov pa dekleta mečejo vence in kitice. Katere venec ostane na strehi, ta se bo kmalu omožila.«

Kresnice - skupina vsaj štirih deklet, raje pa več - da lahko pojejo večglasno - obiskujejo na kresni večer domačije in pojejo pred vrati. Skupino navadno spremlja moški s piščaljo, ki nepretrgoma piska. Dekleta pojejo večglasno - s PRETEKANJEM, da se pesem ne prekinja, ampak teče ves čas. Piskač dodatno poskrbi, da teče pesem ves čas - če bi se dekletom slučajno zalomilo in bi naredile pavzo. Če želijo prinesti družini in domu srečo, se pesem namreč nikakor ne sme prekiniti.

Ena od kresnic nosi košaro, v katero zbirajo darove gospodinj - to so jajca in denar.

Ko pridejo k hiši, (na starih domačijah so stopile na dvorno dvorišče, a teh skoraj ni več ...) stopijo v KOLO, kot imenujemo krog, ki ga je gospodinja pripravila iz ivanjih rož (navadno kresničevje - Aruncus dioicus, tudi do 2 m visoka rastlina, ki uspeva od junija do julija na senčnih tleh. Prepoznamo jo po velikem cvetu bele do rumene barve. Cvet ima podobno obliko kot metlica za brisanje prahu). Danes gospodinje včasih (preveč) poenostavijo in pripravijo kolo le iz orlove praproti - (Pteridium aquilinum, ki tudi lahko zrase zelo visoko - celo do 2 m, uporablja pa se predvsem za nastilj živalim).

Pesem se poje v večih različicah, skupno pa ji je ponavljanje po vsaki kitici "... Bog daj dobro leto!"

"Bog daj, bog daj dober večer!
Daj Bog, Marija, daj dobro leto,
Daj nam Bože dobro leto...

Tute jesu lepi dvori,
Lipi dvori ograjeni,
Ograjeni, pometeni,
Pomela ih lepa Bare...(doda se ime gospodinje), ..."

Pesem je kar dolga, proti koncu pa, da bi bile čimprej obdarjene zapojo še:

"Mi nimamo kada stati,
Mi smo nocoj malo spale,
Malo spale, rano vstale...

Nato gospodinja položi darila v košaro in kresnice brez prestanka nadaljujejo:

"...Lipa hvala na tem daru,
Ki ste nam ga darovali,
Mi se od vas poslovimo,
I vas Bogu izročimo,
Bog vas varuj i Marija,
Z lepim zdravljem i veseljem.¨

Leta 1909 je Ivan Feliks Šašelj pisal, da se ni bati izginotja običaja kresovanja v Adlešičih, saj je Adlešiško župnišče obiskalo kar osem skupin kresnic (ena je prišla celo iz 7 km oddaljenih Žuničev), v bližnjih Tribučah sta kresovali dve skupini, kresnice pa so obiskovale dvore tudi v Žuničih in na Preloki.

Dekleta – pevke, ki obiskujejo domačije so dobile ime kresnice po hroščkih, ki letijo ponoči v juniju in juliju in svetijo z zadki – kresnice. Znanstveno ime družine hroščev je Lampyridae in doslej poznanih je 2.000 vrst. Razširjene so predvsem v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta, s svetlobo pa plenilcem sporočajo da niso užitne. Letos so pričele v Beli krajini leteti zelo zgodaj, dolgotrajno deževje pa je populacijo precej prizadelo in se niso namnožile v veliki meri.

Avtor: Boris Grabrijan
Vir: KP Kolpa

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj