O Miklavžu z Mirne gore

Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov.

Miklavževanje je prvi zimski ljudski običaj, ki ljudem vseh generacij pričara nasmeh na obrazu. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov.

Rodil se je v tretjem stoletju v vasi Patara. Območje je bilo takrat grško, danes pa se nahaja na južni obali Turčije. Premožni starši so ga vzgojili v pobožnega kristjana. V ranljivem obdobju otroštva je epidemija zahtevala življenji Nikolajevih staršev, prejeto dediščino pa je (takrat še majhen deček) izkoristil za pomoč bolnim ljudem. Iz dečka je zrasel škof, ki je bil po vsej deželi znan po svoji velikodušnosti, ljubezni do otrok in zaščiti mornarjev. In prav takšnega ga poznamo tudi danes.
Žal pa legenda o Miklavžu nima srečnega konca. Iz verskih razlogov je bil škof iz dežele izgnan in zaprt. V takratnem času so bili zapori tako polni duhovnikov in škofov, da za prave kriminalce v njih sploh ni bilo prostora. Miklavž je umrl 6. decembra leta 343 v Miri, na ta dan pa praznujemo njegov god.

Moji spomini iz otroštva v pričakovanju Miklavža, so še kako živi.

Zvečer sva s sestro nastavili krožnik na okensko polico in odšli zgodaj spat. Oči nisva zatisnili, saj sva večkrat preverjali, če se je Miklavž že oglasil pri naši hiši. A je dobri mož hodil naokrog v poznih urah, tako sva šele zjutraj našli napolnjen krožnik z jabolki, orehi in pomarančo. Ja tudi leskova »šiba« ni manjkala (verjetno sva jo zaslužili, kdo bi vedel).
Kako le je dišala tista velika pomaranča, jabolka so bila prav taka, kanadke in zlate pa rmene, kakršna smo imeli shranjene v »zidanici«. A okus teh je bil drugačen, boljši.

Otroci zvečer pa le nastavite peharje ali pa krožnike, pa lepo zaspite. Na Mirni gori je dobri mož imel postanek, pot pa je nadaljeval v dolino. Nosi poln koš dobrot.
Vedite pa, da tudi dobri Miklavž dela napake, saj ne pazi dovolj na parkeljne. Vsi otroci si zaslužite enaka darila, ni pomembna vrednost darila, pomembno je, da vas obišče, saj to pomeni, da vas ima rad.
Pri obdarovanju pa mu tako radi ponagajajo ti grdi parkeljni, ki pomešajo darila.

P.S.:Tudi muca bo obiskal Miklavž ..