Okrogla miza na temo ogroženosti in varovanja pitne vode na območju Poljanske doline ob Kolpi

Včeraj je v Srednjih Radencih v Kanu kampu Kolpa na pobudo KS Stari trg ob Kolpi in TD Poljanska dolina ob Kolpi potekala okrogla miza na temo ogroženosti in varovanja pitne vode na območju Poljanske doline ob Kolpi. Upokojena novinarka Verica Marušič , ki je program povezovala, je izzvala povabljene strokovnjake, da situacijo v povezavi z nesrečo v kočevski tovarni Melamin in posledične prepovedi uporabe vode iz vodnega zajetja Dol ob Kolpi, predstavijo iz vidika svoje stroke. Spregovorili so:

- Bonia Miljavac, dr.med.,spec.higiene iz NIJZ, predstojnica OE Novo mesto

- dr. Sonja Cerar, univ. dipl. inž. geol. iz Geološkega zavoda Slovenije, oddelek podzemne vode - hidrogeologija

- mag. Mateja Aljaž Rožič iz podjetja Melamin, skrbnica za kakovost, okolje, zdravje in varnost

- dr. Nataša Sovič, Direktorica Urada za stanje voda, Agencija RS za okolje

- Dr. Dušan Plut kot predstavnik Društva Proteus

- Nataša Justin, ki je v podjetju Hydrovod Kočevje odgovorna za kvaliteto vode

Udeležena množica zainteresirane javnosti je nato strokovnjakom namenila več vprašanj in pomislekov. Zbrani smo se ob koncu debate strinjali, da so pristojne službe skupaj s prostovoljci (gasilci, CZ) svoje delo opravile zelo dobro. Prišlo pa je do šuma v komunikaciji tako med njimi, kot tudi med upravljalcem (Hydrovodom Kočevje) in občino Črnomelj/Kočevje, čemur so kot posledica odsotnega ozaveščanja krajanov sledili zmeda, strah, nespoštovanje prepovedi, nezadovoljstvo in celo izpad gospodarske dejavnosti … Spomnimo se, ob nesreči v Melaminu, 12. 5.2022, je bilo rečeno, da slednja ne bi smela imeti večjih vplivov na okolje, konkretno ne na podzemno vodo, saj je bilo poskrbljeno, da sta bili gasilna pena in voda ulovljeni v lovilne bazene. Glede na sistem poznanega pretakanja podzemne vode na kočevskem krasu v smeri od SZ (ponikla Rinža) k JV (Bilpa), je sicer logično pričakovati, da bi onesnaženost Rinže pomenila tudi onesnaženost Bilpe.

27. 5. 2022 je prebivalka Poljanske doline čisto po naključju na spletni strani Hydrovoda zasledila prepoved uporabe pitne vode. V izviru Bilpa je bila namreč izmerjena nekoliko povišana koncentracija kemijske snovi HMMM. O tem je obvestila predsednico KS Stari trg ob Kolpi Renato Butala, ki je nato zaman skušala pridobiti pojasnila v zvezi s prepovedjo, s katerimi bi lahko pomirila zaskrbljene sokrajane. Nadomestno oskrbo z vodo so preko CZ vozili gasilci. Prebivalci vasi ob Kolpi so na okrogli mizi v prvi vrsti izrazili nezadovoljstvo z načinom obveščanja, saj ni pričakovati, da vsi, sploh pa prevladujoče starejše prebivalstvo, sledi spletni stran Hydrovoda. Kdo bi torej moral poskrbeti za primerno obveščanje? Upravljalec? Občina? Katera občina, Črnomelj ali Kočevje? Je dovolj samo prepoved, ali si prizadeti krajani zaslužijo primerno razlago stanja?

Ob soočenju deležnikov na okrogli mizi je zbranim postalo jasno, da je šlo za preventivno opozorilo NIJZ na podlagi nekoliko povečanih koncentracij polutantov v Bilpi, ki jih je izmeril ARSO. Ker je kraško podzemlje izredno občutljivo na onesnaženje, ponikla voda pa se iz Kočevskega polja razteka v več smeri, domnevno lahko tudi proti drugim črpališčem pitne vode v regiji, je NIJZ izdal omenjeno prepoved. Žal pa nihče od pristojnih ni pravočasno vprašal za mnenje Geološkega zavoda, ki bi lahko veliko strahov zatrl že v kali. Podzemna hidrologija tega dela Slovenije je zelo dobro raziskana, zato se ve, da izvir Bilpa in zajetje v Dolu (kot tudi z Dobličami), k sreči med sabo niso povezani. S tem bi se lahko izognili nepotrebni prepovedi, paniki in stroškom monitoringa vode na več kot desetih vodnih zajetjih v regiji.

Dr. Dušan Plut, je izpostavil ključni problem, to je odsotnost koordinatorja iz strani države v tovrstnih situacijah. Slednjo vlogo bi, kot pravi, moralo prevzeli Ministrstvo za okolje in prostor. To bi moralo imeti osebo, ki bi vse ugotovitve koordinirala in v kratkem času jasno in razumljivo pojasnila javnosti. Zgodil se je Kemis, zdaj Melamin in kaj se je spremenilo? Nič. Nujno bi bilo potrebno za tako občutljiva območja evidentirati vire onesnaževanja, saj to niso le neljube nesrečne situacije kot je bila eksplozija v Melaminu. Človeški faktor je prisoten na veliko več načinov (promet, neurejene komunalne odplake, urbana območja, kmetijstvo …), vsaj te bi lahko imeli pod bolj temeljito kontrolo.

Šele v taki situaciji se zaveš, spoznaš, kako pomembna strateška dobrina je voda. Od vode so odvisne vse gospodarske panoge, od kmetijstva naprej, pa do turizma, katerega sezona se v naši dolini sedaj pričenja. Na srečo se je situacija obrnila, vendar si ne smemo zatiskati oči. Kraško podzemlje je izredno občutljivo, kar Belokranjci zelo dobro vemo. Samo spomnimo se Krupe! Preteklega stanja Bilpe! Obilni in hkrati kakovostni vodni viri so na krasu izredno velika vrednota, ki je ne smemo spravljati pod vprašanje. Voda je navsezadnje temeljni pogoj za poselitev, je kazalec kvalitete življenjskega okolja in ključni element gospodarskega razvoja. Zato jo čuvajmo!