Koliko smo sploh samooskrbni s hrano v Sloveniji? Podatki Statističnega urada RS za leto 2019 pričajo predvsem o nizki stopnji samooskrbe pri sadju (30 %), zelenjavi (43 %), medu (44 %) in krompirju (47 %). Stopnje samooskrbe so bile višje v bilanci za žita (75 %) ter v živalskih bilancah: pri mesu 81 %, pri jajcih pa 95 %.

Kupovanje od lokalnih ponudnikov ima mnoge prednosti. Lokalno pridelana živila so veliko bolj okusna, sveža in hranljiva. S spodbujanjem lokalne pridelave prispevamo k zmanjševanju onesnaženosti okolja in pozitivno vplivamo na lokalno ekonomijo. Krepi se zaupanje med kmeti in potrošniki, posledično se veča socialni kapital, gradi trdnejše skupnosti, spreminjajo se nakupovalne in prehranjevalne navade.

Ključno vlogo pri spodbujanju lokalne pridelave imamo zagotovo potrošniki sami. Prihodnost pa nam prinaša še druge izzive.

Irena Rotar, gonilni motor EKOCI – eko civilne iniciative, podaja vizije lepše prihodnosti, ki temeljijo predvsem na povezovanju in sodelovanju. Članek je dostopen na tej POVEZAVI.