Oživljanje starega mestnega jedra Črnomlja

Pred kratkim se je Črnomelj - iz zakletega - spremenil v pravljično mesto. Tudi tokratnji projekt oživljanja starega mestnega jedra, z naslovom "Slovenske pravljice in poklici", sva avtorici Lidija Gornik in Nataša Fir Čečura izvedli v okviru KUD Laterna. Zamislili sva si ga, kot sprehod skozi mesto, kjer meščane iz 14 zapuščenih prostorov pozdravljajo glavni junaki najbolj priljubljenih slovenskih pravljic.

Avtorici sva si za sedajnjšo postavitev izložb izbrali dve ljudski pravljici, 11 pravljic znanih slovenskih avtorjev: Svetlane Makarovič, Ele Peroci, Frana Miličinskega – Ježka, Josipa Ribičiča, Leopolda Suhodolčana, Dragotina Ketteja, Franceta Bevka in Zdenke Obal, ter strip Mikija Mustra.

Navdih za postavitve novih izložb sva dobili ravno ob prebiranju pravljic in na podlagi odličnih slovenskih ilustratorjev: Jelke Reichman, Gorazda Vahna, Marlenke Stupice, Mikija Mustra, Marjana Mančka, Ančke Gošnik - Godec in Maje Lubi, ki so te literarne junake tudi upodobili.

Obiskovalce Črnomlja tako iz 14 novih tematsko postavljenih izložb, ob sprehodu po ulici Staneta Rozmana, pozdravljajo glavni junaki iz pravljic: Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka, Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Krojaček Hlaček, Šivilja in škarjice, Nana, mala opica, Zajčica Lina in violina, Peter Klepec, Mojca Pokrajculja, Miškolin: Mišja šola in Miškolin: Prvič v svet, ter Gusarji Mikija Mustra.

Pri delu sva se osredotočili predvsem na poklice, ki so v teh pravljicah predstavljeni. Tako lahko ob prebiranju zgoraj naštetih pravljic najdemo šivilje, krojače, čevljarje in klobučarje, ki dandanes že sodijo v kategorijo manj cenjenih ter skorajda izumrlih poklicev. V teh pravljicah najdemo tudi peke in mlinarje, učitelja, dninarico, astronoma oz. zvezdogleda, pa mornarje, gospodinje, mesarje in drvarje. Celo gusarji ter dva dobro znana razbojnika, z imenom Ceferin in Cincin, se najdejo. Seveda so, kot je to za pravljice značilno, predstavljeni tudi umetniški poklici kot so pisatelji, glasbeniki in cirkusanti.

S kratkimi obnovami pravljic sva avtorici ob tokratnem projektu želeli spodbuditi tudi bralno kulturo. Tako lahko meščani ob sprehodu skozi mesto preberejo pravljico svojim otrokom ali vnukom, lahko pa se le nostalgično spomnijo pravljic, ki smo jih tudi sami kot otroci z veseljem prebirali. Kajti, le kdaj ste nazadnje prebrali kakšno dobro pravljico, se spomnili, kaj ste kot otrok želeli postati, ali pa se spomnili vseh tistih moralno-vzgojnih naukov, ki smo se jih skozi pravljice učili?

V dobrih dveh mesecih sva avtorici kot prostovoljki v projekt vložili preko 1.000 ur dela, ter sami ročno izdelali: 22 poslikav, 24 napisov, 3 torte, 120 cupcakesov, 30 tortic in 30 kolačkov, 14 klobukov, 8 mišk, 4 oblake, 6 šiviljskih špul, ter spisali za 33 strani teksta.

Poleg naslikanih podob in ročno narejenih izdelkov lahko, tisti najbolj pozorni, v izložbah opazite tudi starinske predmete in resnične pripomočke, ki so last obeh avtoric. Ker sva želeli, da bi izložbe čim boljše izgledale tudi ponoči, sva pri delu tokrat uporabili tudi LED lučke, katere lahko opazite šele v večernih urah.

Obe avtorici sva se odločili, da s projektnimi postavitvami v zapuščenih mestnih objektih nadaljujeva, saj sva prepričani, da se da z dobro idejo, obilico kreativnosti in truda ter vsaj minimalnimi finančnimi sredstvi, mestno jedro vsaj začasno oživeti ter tako pripomoči k boljšemu izgledu mesta. S tematsko postavitvijo slovenskih pravljic sva ponovno želeli opozoriti tudi na dejstvo, da se da propadajoče stavbe namensko uporabiti tudi kot umetniški razstavni prostor, katerega belokranjski ustvarjalci trenutno še vedno nimamo.

Ob tej priložnosti se avtorici za ponovno sodelovanje in dogovor najlepše zahvaljujeva vsem lastnikom prostorov, za pomoč pri delu, izposojo razstavnih rekvizitov ter materialne donacije pa se tokrat zahvaljujeva:

trgovini s pohištvom HUTAR, Francu Tajnerju, vrtcu Otona Župančiča, lastniku in uslužbencem Pekarne Črnomelj, Vrtnarstvu Papež, Nataši Brozovič, Davoru Zupančiču, Andreji Verderber, Renati Butala, Šus baru, Jakovu Fir Čečuri, Krunu Bošnjaku, Tomiju Roštoharju, Adrianu Rustemiju, Valentini Wolf in Igorju Unuku.

Vsem družinskim članom se iskreno zahvaljujeva za njihovo podporo in potrpljenje, vsem mimoidočim in someščanom pa se najlepše zahvaljujeva
za vse vaše prijazne besede ter spodbudo pri delu.

Avtorici se za pomoč pri kritju materialnih stroškov zahvaljujeva občini Črnomelj.

Pravljice, na podlagi katerih sva avtorici izložbe tematsko opremili, so izšle pri založbah Mladinska knjiga in Sanje ter knjižnici Vrhnika, katerim tudi
pripadajo vse avtorske pravice.

Avtorici vljudno prosiva, da se najinega dela, idej in izdelkov ne kopira, za kar se tudi najlepše zahvaljujeva.

Drugače pa: saj poznate legendo o tem, kako je Črnomelj dobil svoje ime?