Na vsebino

Pomladansko enakonočje - začetek pomladi

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevosredišče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu. To se zgodi okoli 20. marca(na severni polobli spomladansko enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli) ter okoli 23. septembra (na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod obzorjem.

Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je gorovje; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.

Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov. Ko se Sonce v tem času postavi za geostacionarni satelit, pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj minut do ene ure.

Torej, danes ob 17. uri in 15 minut se uradno pričenja pomlad (na severni polobli), ki bo trajala do 21. junija, ko se začne poletje.

Zadnji konec tedna se prične tudi poletno računanje časa, zato bomo v noči s 23. na 24. marec kazalce pomaknili za eno uro naprej.

Vir: Wikipedia

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj