Župani občin, po katerih vodi dolenjska železnica, so na družbo DRI upravljanje investicij naslovili pripombe na pripravo strokovnih podlag za nadgradnjo železniške proge Metlika - Ljubljana na odseku Novo mesto - Ivančna Gorica. Menijo, da načrt v okviru priprave državnega prostorskega načrta ni dovolj ambiciozen.

Župani občin od Ljubljane do Metlike so izpostavili več vidikov, med drugim da se prenova dolenjske železniške proge nikakor ne more končati v Novem mestu, ampak jo je treba nadaljevati do Metlike oziroma do hrvaške meje, je sporočil Razvojni center Novo mesto.

Menijo tudi, da s tako imenovanimi mehkimi ukrepi oziroma samo s spremembo voznih redov, z izpuščanjem postankov na nekaterih postajališčih in uvedbo novih vlakov cilja, da bi vlak postal prva potovalna izbira, ne bodo dosegli. Da bi ga dosegli, je treba po njihovem v celoti prenoviti ustroj proge, obnoviti vozno mrežo, uvesti nov potek proge na posameznih odsekih, urediti postaje in postajališča (nekatera tudi opustiti in uvesti P+R sistem), odpraviti večino nivojskih prehodov in zgraditi nove izvennivojske prehode. Poleg tega je potrebno progo elektrificirati in jo nadgraditi v dvotirno, kar bi omogočilo uvedbo taktnega voznega reda z intervali na 15, 30 oziroma 60 minut. Tako bi železniški promet postal precej bolj privlačen za uporabnike, prav to pa bi, so prepričani v občinah, povzročilo odločilen preobrat pri izbiri prevoznega sredstva oziroma prispevalo k spremembi potovalnih navad sedanje in prihodnjih generacij.

Družbo DRI upravljanje investicij župani občin pozivajo, da nemudoma pristopi k izdelavi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za odsek Novo mesto (Birčna vas) - Ivančna Gorica in odsek Novo mesto (Birčna vas) - Metlika - državna meja.

Sedanja časovnica, po kateri bi drugo fazo prenove na odseku Novo mesto-Ivančna Gorica izvedli šele med letoma 2030 in 2035, za občine ni sprejemljiva, prav tako ne dejstvo, da odsek Novo mesto - Metlika - državna meja sploh ni obdelan. Še več: infrastrukturni ukrepi na tem odseku so postavljeni šele v obdobje po letu 2050, kar bi pomenilo dodatna desetletja stagnacije regionalnega železniškega prometa.

Občine zato zahtevajo, da se aktivnosti za posodobitev dolenjske železnice začnejo nemudoma.