Rak materničnega vratu: Takšna je pregledanost v belokranjskih občinah

Ob začetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu, ki bo potekal do nedelje, v programu Zora izpostavljajo pomen povečevanja precepljenosti proti HPV, udeleževanja presejalnih pregledov programa Zora in ustreznega zdravljenja žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu tudi v času epidemije covida-19.

Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela, izjemno majhna. Svetovna zdravstvena organizacija je lani predstavila globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, ki se ji je pridružila tudi Slovenija. S tem se je zavezala v naslednjem desetletju doseči 90-odstotno precepljenost deklic in 70-odstotno pregledanost žensk.

V programu Zora si želijo, da vsaj 70 odstotkov žensk v opazovanem 3-letnem obdobju opravi presejalni pregled za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri svojem izbranem ginekologu. Pregledanost ciljne populacije nam pove, kolikšen odstotek žensk starih med 20 in 64 let je v opazovanem 3-letnem obdobju imelo vsaj en izvid brisa materničnega vratu. V zadnjem 3-letnem obdobju (2018–2021) so zabeležili 3-letno pregledanost na ravni 71,7 odstotka, kar je primerljivo s predpandemsko ravnjo.

In kakšna je pregledanost v belokranjskih občinah? V občini Metlika je bila 3-letna pregledanost konec lanskega junija 66,5-odstotna, kar je pod ciljno vrednostjo in pod slovenskim povprečjem. Nekoliko višja, a še vedno pod slovenskim povprečjem je bila pregledanost v semiški občini, kjer je znašala 69,3 odstotka. Nadpovprečna pa je bila pregledanost v zadnjem triletnem obdobju v črnomaljski občini, in sicer 73-odstotna.

Pregledanost dosega ali presega ciljno vrednost v 141 od 212 slovenskih občin, premajhna pa je zlasti pri starejših ženskah (50−64 let).