Semič v starih cajtih (389)
Kmečki upor proti semiškemu graščaku Kuraltu
Dobesedni navedek odlomka članka objavljenega 30. 8. 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah:
»Pa še eno bolj žalastno novico vam povem. 17. dan tega mesca se je začel pri nas pšenični popis. Gosp. Martin Kuralt gre z župani in z gosp. Grahkam narpervo na Mladico. Pa komej tje pride, že začne pri sv. Mihelu plat zvona biti, in tudi pri sv. Roku in sv. Jožefu. Ljudje začno skup dreti in upiti. Eni so upili oginj in drugi pa tolovaji so; le nekteri pa so že vedili, kaj de je, in so na Mladico tekli, kjer je gospod Kuralt bil. Možje in žene, vse je bilo skupej; še sreča , de še boja ni bilo.
Gosp. Kuralt so mirno popraševali, koliko ima kdo snopja; kmetje pa niso hotli nič povedati, samo to so vpili, de nič ne dajo in so sramotili in zmirjali gosp. Kuralta tako, kakor de bi bil narveči hudodelnik. Potem se iz Mladice vse v Sadinjo vas pada. Možje, žene in otroci spremljajo gosp. Kuralta in že spet zvonijo pri sv. Jožefu. Tam se pri županu vstavijo, kjer je kosilo napravljeno bilo. Pa mu ne dajo v hišo, ampak je mogel v svoj hram (kelder) iti, kjer so ga pustili.
In tako so popis v teh vaseh dokončali.
V druzih vaseh so pa bolj pametni bili, de saj zvonili niso pa tudi ne zmirjali; popisati pa tudi niso dali. Sicer pa moram povedati, de nobeden pameten pri ti grozi zraven ni bil! V naši fari noče nihče desetine dati, in če bi tudi kdo hotel, ga pa drugi strahujejo, de ga bojo stepli.«
Članek nam je posredoval Gregor Kočevar.
Na fotografiji je nekdanji s slamo kriti Kuraltov grajski kozolec, ki še danes stoji v Podturnu pri Vrtači. Fotografiran je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Danes je v lasti Skinčkove družine s Podrebra.
Z razvalinami grajske kašče priča o burnih semiških starih 'cajtih', ko so se semiški kmetje dokončno rešili graščakov.